Deset let po katastrofalnih poplavah

Besedilo: A. Š., D. Ž., S. K., M. A, A. S.
Kategorija: Gorenjska / petek, 15. september 2017 / 08:01  

V ponedeljek, 18. septembra, bo minilo deset let od katastrofalnih poplav, ki so opustošile Železnike, hudo pa je bilo tudi v Kropi, Bohinju, Škofji Loki in Tržiču. So ti kraji danes kaj varnejši pred poplavami?

Železniki – Deset let po uničujoči ujmi v Železnikih še vedno ni celovite poplavne varnosti. Deloma so jo izboljšali z zaplavnimi pregradami, ki jih je država zgradila na pritokih Selške Sore, prav tako so sanirali poškodovane zidove ob njej, je pojasnil župan Železnikov Anton Luznar. Izvedba ukrepov za zagotovitev celovite poplavne varnosti pa se odmika iz leta v leto. Državni prostorski načrt je bil sprejet šele aprila 2013, projektiranje protipoplavnih ukrepov pa še vedno poteka. Po napovedih direkcije za vode bodo projekti za prvo etapo, ki zajema vodne ureditve na območju mesta Železniki, izdelani predvidoma do konca prihodnjega leta, ukrepi pa izvedeni do konca 2020. Projektiranje druge etape – zadrževalnika pod Sušo – naj bi končali v prvi polovici 2019, zgradili pa naj bi ga do konca 2022.

Projekt celovite poplavne varnosti je ocenjen na 35 milijonov evrov. »Sredstva so zagotovljena v okvirih operativnega programa 2014–2020 in državnega proračuna, a jih mora predhodno na podlagi vloge za sredstva kohezijskega sklada odobriti še služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,« so razložili na direkciji, kjer ta čas vodijo postopek izbire izvajalca za odkupe zemljišč. Te bodo pridobivali tako za poplavno varnost kot tudi za gradnjo obvoznice, ki bo sledila vodnim ureditvam.

V Železnikih si niso predstavljali, da je zakonodaja lahko tako zapletena, pravi župan.

»Samo priprava vloge za črpanje sredstev bo na primer trajala skoraj eno leto. Pristojne ves čas opozarjamo, da postopki potekajo prepočasi. Z optimizmom nas navdaja zagotovilo, da Evropa v aktualnem operativnem programu namenja denar za poplavno varnost in da imajo Železniki visoko prioriteto, takoj za ljubljanskim območjem,« pravi župan in opozarja, da izvedbe ne gre več zamikati, da jo bodo izpeljali v rokih, potrebnih za pridobitev kohezijskih sredstev.

Škofja Loka: protipoplavni ukrepi za Puštal

Tudi Škofja Loka sodi med območja pomembnega vpliva poplav. Vzdrževanje vodotokov in ukrepi protipoplavne zaščite so sicer naloga države, a Občina Škofja Loka je v skrbi za zaščito prebivalcev na poplavljenih območjih v letu 2013 začela pripravljati dokumentacijo za izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov. Izdelana je bila tudi karta poplavne nevarnosti za občino. Leta 2013 so bili tako izvedeni protipoplavni ukrepi na Selški Sori in Prifarškem potoku na območju Podna. Zgradili so protipoplavni nasip ob Starološkem potoku in rokavu Mlinščice in poglobitev struge Selške Sore, projekt pa je obsegal tudi sonaravno ureditev rečnih brežin in rečnega prostora. Namen naložbe, ki je znašala okoli 614 tisoč evrov, je bil zagotovitev poplavne varnosti dotlej ogroženih šolskih in športnih poslopij na tem območju. Po uspešno izvedenih ukrepih na Podnu sedaj v občini nadaljujejo pripravo projektov za izvedbo protipoplavne zaščite na območju Puštala, sotočja Selške in Poljanske Sore ter Sorške ceste do suškega mostu. Lani je bil z ministrstvom za okolje in prostor podpisan sporazum o sofinanciranju projekta, trenutno pa je projekt v fazi recenzije na ministrstvu, sledi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, razložijo na Občini Škofja Loka, kjer pričakujejo, da bodo prvi del od kopališča do mostu v Puštalu lahko izvedli prihodnje leto. Vmes so zaradi poplav, ki so pustošile jeseni 2014, sanirali struge vodotokov in občinskih cest v dolini Hrastnice. Uredili so tudi desne pritoke Poljanske Sore.

Kropa: Sanirali škodo in začeli celovito prenovo

Načrti za sanacijo neposredne škode po poplavah so bili v Kropi uresničeni v treh letih po ujmi, pojasnjujejo na Občini Radovljica. »Obnovljena je bila državna cesta, sanirano vodno zajetje, del vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, Gosposka ulica na levem bregu Kroparice, na novo urejen Plac, obnovljene zgornje fužine, nadomeščen Koruzni most, saniran kulturni spomenik Bodlajev vigenjc, urejena okolica vigenjca Vice in protiplavno zaščitena Slovenska peč. Na celotnem odseku Kroparice in delu potoka Lipnica so bili izvedeni vodnogospodarski posegi. Ministrstvo za kulturo je vodilo obnovo fasad več stanovanjskih objektov.« Za sanacijo so namenili 1,5 milijona evrov – občina približno 900 tisoč, država pa 600 tisoč evrov, v kar niso všteti vodnogospodarski posegi.

Ob tem pa na Občini Radovljica še poudarjajo, da cilj odprave posledic vodne ujme v Kropi ni bila le sanacija neposredne škode, temveč celovita in dolgoročna prenova Krope. Občina je tako izpeljala 6,6 milijona evrov vreden projekt izgradnje komunalne infrastrukture, v okviru katerega so med drugim zgradili novo kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo v Kropi. Še letos bodo obnovili tudi trg pred cerkvijo v Kropi, sledila bo obnova rak in ureditev trga pred gostilno Pr' Kovač. Projekt izgradnje komunalne infrastrukture Kropa bodo prav tako še letos nadaljevali z gradnjo kanalizacije in vodovoda Kamna Gorica.

Bohinj: Sanacija še ni končana

Veliko škodo so poplavne vode 18. septembra 2007 povzročile tudi v Bohinju, kjer so številne reke in hudourniki prestopali bregove, prožili so se tudi zemeljski plazovi, Bohinj je bil nekaj časa celo odrezan od sveta, škoda je presegala 10 milijonov evrov. Evakuirali so več prebivalcev, a poplave v Bohinju na srečo vsaj niso terjale življenj. V Bohinju so uredili večino vodotokov, ki sedaj tečejo po urejenih in vzdrževanih strugah, vsako leto pa v urejanje vodotokov vlagajo dodatna sredstva, s katerimi preprečujejo ponovitev dogodkov. »Takoj ko je upadla voda in se je stanje umirilo, smo začeli s sanacijo. Uredili smo zadrževalnike naplavin in brežine hudournikov Bezena, Beli potok, Jerečica, Ribnica, potoka Suha, Mostnica in hudourniških dotokov v Bohinjsko jezero, potoka Bistrica, Belca, potoka Strženica in potoka Butanca. V vaseh Laški Rovt, Polje, Lepence in v Soteski so uredili uničene brežine reke Save. V Soteski so sanirali ogromen zemeljski plaz na hudourniškem potoku Mošencu. Sanirala se je tudi uničena železniška proga na območju Soteske, nekaj močno poškodovanih mostov, ki niso bili več varni za promet, vzpostavili so pretočnost hudournikov, ki niso pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor,« je povedal župan Franc Kramar. Program sanacije na vodotokih, ki so pod okriljem države, so sanirali koncesionarji, občina pa vsako leto namenja sredstva za sanacijo in nujna vzdrževalna dela na manjših vodotokih, ki so zaradi nenormalnih padavin v zadnjih letih vse bolj potrebna in pogosta. V Bohinju menijo, da sanacija še ni zaključena, zaradi omejenih sredstev s strani države pa prihaja tudi do določenih zastojev.

Sajovic: Nekatera območja so privilegirana

Župan Občine Tržič Borut Sajovic je bil s sanacijo po poplavah zadovoljen: »Z državnimi sredstvi so bile odpravljene največje napake in poškodbe na vodotokih, ki so ogrožale stanovanjske objekte, komunalno in cestno infrastrukturo. V veliki meri tudi skozi mesto Tržič. Kasneje smo tudi z občinskim proračunom in sodelovanjem s krajevnimi skupnostmi sami odpravili številna kritična mesta, kot je npr. letos dokončanje sanacije za več varnosti na Cikavcu, v Grabnu v Kovorju, pa čiščenja vodotokov v Križah, Sebenjah in še kje,« je povedal Sajovic, ki kot župan pogreša predvsem redno, vsakodnevno manjše vzdrževanje vodotokov, ki bi preprečilo številne večje škode in stroške: »Manjka vsakodnevno popravilo manjših poškodb, sekanje drevja, grmovja, odstranitev peska, plavja in naplavin. Da pa vodotoki niso samo skrb države, se žal ne zavedajo tudi lastniki zemljišč, saj je po zakonu skrb za obrežja, manjše potoke in hudournike tudi njihova naloga.« Kot je še prepričan Sajovic, »... bi morala država vodotokom nameniti več skrbi in več sredstev in tudi Tržič obravnavati enako kot privilegirance na Južni Savi, kjer se bogato in nadstandardno, zaradi političnih kupčkanj ter lobiranj, drago, široko in razkošno gradi že desetletja.«