Zelo slaba čebelarska letina

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 14. september 2017 / 11:54  

V Čebelarski zvezi Slovenije ocenjujejo, da je letošnja čebelarska letina zelo slaba. Od države pričakujejo pomoč.

Brdo pri Lukovici – »Povprečna pridelava na panj, ki se upošteva pri izračunih za pavšalno oceno dohodka v Sloveniji, je osemnajst kilogramov na panj. Na osnovi petdesetih avtomatskih tehtnic, ki jih upravlja opazovalno-napovedovalna služba medenja, je letošnja pridelava doslej znašala 6,7 kilograma na panj, kar v primerjavi z dolgoletno povprečno pridelavo na panj pomeni le tretjino pridelave,« ugotavlja Jure Justinek, vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja v Čebelarski zvezi Slovenije, in dodaja, da so letos čebele tudi skoraj za tretjino slabše prezimile kot običajno; pozeba pa je uničila še prvo spomladansko cvetje, ki je pomembno za dober razvoj čebel spomladi in kasneje za pridelavo medu.

V čebelarski zvezi ocenjujejo letošnjo čebelarsko letino za zelo slabo. Paša na oljni ogrščici in spomladanska paša na cvetju in sadnem drevju, ki se praviloma začne konec marca in traja do paše na akaciji, je bila letos skromna. V času cvetenja oljne ogrščice je bilo ves čas slabo vreme, dodatno je pašo kasneje prizadela še pozeba. Akacija je v pozebi utrpela toliko škode, da ni medila. Cvetela sicer je, vendar je bilo donosa le toliko, kot so ga čebele kasneje porabile zase. Smrekova paša je bila povsod po državi povprečna. Lipove in kostanjeve paše zaradi pozebe ni bilo. Drevesa so sicer cvetela, vendar je bilo cvetje zaradi pozebe zakrnelo in ni medilo. Kot zadnja v čebelarski sezoni je paša na jelki ali hoji, vendar je letos doslej sploh še ni bilo.

Na vitalnost, številčnost in dolgoživost čebel vplivajo tudi visoke temperature in suša, ki se v zadnjih letih pojavljajo julija in avgusta. Kot ugotavlja Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja v Čebelarski zvezi Slovenije, vročina čebelam sicer ne škoduje, vendar pa v primeru, ko se temperatura v okolici čebelnjaka dvigne nad 36 stopinj Celzija, pašne čebele, ki so doslej mirno nabirale cvetni prah in nektar, dobijo novo nalogo: dostavljati vodo v čebelji panj. Ko visoke temperature in suša izsušijo polja, travnike in gozdove, čebelam ne uspe zagotavljati sveže hrane niti za svojo dnevno prehrano in za normalen razvoj. V takšnih razmerah matice zmanjšajo zaleganje ali ga celo prekinejo, posledica tega je krčenje čebelje družine. »Če v takšnih ekstremnih pogojih čebelam ne priskoči na pomoč čebelar z dodajanjem hrane in z zagotavljanjem vode, lahko pride do propada čebelje družine,« ugotavlja Vlado Auguštin in dodaja: »Najtežja preizkušnja za čebelarje ni dolga zima, ampak dolgo suho poletje brez paše.«