Doma ima ivalski vrt
Bili smo na izletu v ZOO parku Rožman, kjer imajo dom za zapuščene in zavržene živali, vsaka s svojo večinoma žalostno zgodbo. Med njimi je tudi medved, ki je že dvakrat ušel zanesljivi smrti.
Vrzdenec – Tokrat smo se na izlet odpravili na drugo stran Polhograjskih dolomitov. Pot nas je vodila čez Topol in potem proti Horjulu v vas Vrzdenec, kjer je ZOO park Rožman.
»Začelo se je tako ... Tukaj je bil dolga leta drugi dom za poškodovane, bolne in osirotele živali. Največkrat smo pomagali mladičkom srne, ki so bili najdeni ali poškodovani ob košnji ali v prometnih nesrečah. Imeli smo divje prašičke, dva medvedja mladiča ter številne druge živali. V letu 2003 je Slovenija prevzela evropsko zakonodajo. Takrat se je za nas in naše živali začela nova pot, saj nam nova zakonodaja ni več dovoljevala pomagati pomoči potrebnim živalim. Storili smo vse, da so živali ostale žive. V letu 2007 smo pridobili dovoljenje za živalskemu vrtu podoben prostor. Postali smo večji in leta 2013 pridobili status živalskega vrta, ta pa nam omogoča nove možnosti. Večina pri nas živečih živali nosi s seboj žalostno zgodbo, zato se trudimo in skušamo nuditi dobro oskrbo, dobro počutje živalim in dobro predstavitev obiskovalcem. Trudili se bomo tudi v prihodnje.« Tako je zapisano na predstavitveni tabli na začetku poti po parku. Še preden smo jo do konca prebrali, smo srečali lastnika. Jože Rožmanec je tisti, ki vodi park in nas je seznanil z vsemi podrobnostmi. Z živalmi diha praktično dan in noč, njegova ljubezen do njih je prerasla ljubiteljstvo in ga tudi veliko stane. Za ogled parka ni vstopnine, zaželeni pa so prostovoljni prispevki. »Tukaj je dom za zavržene in zapuščene živali, za tiste, ki ga nimajo nikjer več drugje,« je poudaril Rožmanec, ki je domačin z Vrzdenca: »Doma sem na kmetiji, del katere se je spremenil v živalski vrt. Z živalmi se ukvarjam od otroštva, sedaj samo še z njimi, kmetijo pa vodi sin.«
Jože Rožmanec skrbi za okrog dvesto živali, upoštevajoč tudi manjše, ki niso zunaj. Od najdlje je k njim prišla kamela – izza Kavkaza, najstarejši pa je z več kot tridesetimi leti konj, ki je bil v času našega obiska na paši. »Že zdavnaj bi se ga vsi znebili. Ni več lep, upada – kot star človek. Ni pa bolan, rad živi in naj kar živi,« pove Rožmanec. Ena izmed zanimivosti je zagotovo medved, ki ima posebno zgodbo. »Medved je že 15 let pri hiši. Njegova zgodba je žalostna – kot od večine živali v našem parku. Kot štirimesečni mladič je bil prodan Italijanu, da bi mu krasil pisalno mizo. Pred dvema letoma pa je bil ponoči v kletki iz neposredne bližine ustreljen v hrbet (storilca še niso našli), tako da je že dvakrat ušel gotovi smrti. Očitno ima rad svoje življenje, kot mi vsi,« smo izvedeli.
In kakšni so njegovi načrti za prihodnost? »Stvar je prerasla okvirje tistega, da bi lahko rekel, da je park za mojo dušo, treba je iz tega nekaj narediti. Ko sem ugotovil, koliko mladih živali zaključi svojo pot v živalskih vrtovih, sem začel iskati tudi mlade živali, ki jim bom skušal omogočiti normalno življenje, ki bi ga sicer ne imele. Doslej sem menil, da so za k nam dobre tiste, ki so stare ali jih že pol manjka,« je še povedal, potem pa odšel naprej skrbet za živali.