Vrnjen še preostanek bistriških gozdov

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Vzhodna Gorenjska / torek, 18. julij 2017 / 21:43  

Meščanska korporacija Kamnik je pred dnevi prejela novo delno odločbo o vrnitvi leta 1947 podržavljene gospodarsko najpomembnejše in največje gozdne parcele v Kamniški Bistrici, velike dobrih 2700 hektarov. Bistriški gozdovi so tako zdaj skorajda v celoti v zasebni lasti.

Kamniška Bistrica – Upravna enota Kamnik je 8. junija izdala delno odločbo v zvezi z denacionalizacijo premoženja Meščanske korporacije Kamnik (MKK), ki je 7. julija postala pravnomočna. Kot je razvidno iz odločbe, gre za vrnitev 2732 hektarov velikega zemljišča v k.o. Županje Njive, ki v naravi predstavlja gozd. Zavezanka za vračilo zemljišč je bila država oz. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, novi lastniki pa so zdaj člani MKK, ki združuje 164 deležnikov; 25 od teh deležnih pravic ima tudi Občina Kamnik. Po lanskoletni prvi delni odločbi so bistriški gozdovi zdaj praktično v celoti v lasti MKK, dolgoletni denacionalizacijski postopek v zvezi s tem pa po več kot 25 letih skorajda končan.

»Na območju Kamniške Bistrice je treba odločiti še o zahtevi za vrnitev Aleksandrovega lovskega dvorca in Planinskega doma v Kamniški Bistrici,« pojasnjujejo na Upravni enoti Kamnik. Kako pa je z drugimi objekti, ki se nahajajo na območju vrnjene parcele? »Doslej smo upravičencem vračali samo gozdove in manjše površine kmetijskih zemljišč, glede katerih zavezanci niso imeli pripomb oz. nobena izmed strank ne bo imela pomislekov. Enako je bilo tudi pri zad­nji odločbi. Zemljišča, ki so bila pozidana po podržavljenju, in tudi zemljišča, glede katerih še ni povsem jasno, kdaj so bila pozidana, so bila v letih 2016 in 2017 odmerjena in bo o njih odločeno v prihodnjih mesecih.«

Novi lastniki sprememb pri upravljanju za zdaj ne načrtujejo

Z vprašanji, kaj odločba in sprememba lastništva prinaša v praksi in kako bodo kot lastniki upravljali bistriške gozdove, smo se obrnili na predsednika Meščanske korporacije Kamnik Milana Deisingerja. Kot je poudaril, Meščanska korporacija Kamnik čaka na dokončno vrnitev še približno pol odstotka zemljišč in gozdov, kar pa je zanemarljiv podatek pri vrnitvi nepremičnin, ki so bile nacionalizirane.

»Upravljanje gozdov in načrtna sečnja bo potekala v okviru Pravilnika oz. z gozdno gospodarskim načrtom, ki ga pripravlja Gozdno gospodarska enota Kamniška Bistrica v skladu z navodili Zavoda za gozdove. Za MKK pa bo najbolj pomemben enoletni etat sečnje, ki ga za vsako leto posebej pripravi Gozdno gospodarska enota Kamnik za celotno območje. Sedanji dogovor Gospodarskega odbora MKK je, da se bo za predvideno sečnjo izbral ustrezen izvajalec, ki bo moral prevzeti celotno organizacijo in odgovornost za načrtovano sečnjo v gozdovih Kamniške Bistrice. Trenutno imamo največ opravka s sanitarno sečnjo, ki je potrebna zaradi naseljenega podlubnika v gozdovih Kamniške Bistrice. Pri upravljanju in gospodarjenju s premoženjem in pravicami članov MKK se trenutno ne bo nič spremenilo, ker je občni zbor MKK letos sprejel odločitev, da v letu 2017 ostanejo gospodarski odnosi v okvirjih, ki so jih vodili Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Zavod za gozdove in določeni najemnik, ki so imeli sklenjene pogodbe z najemodajalci. V letu 2018 in nadalje pa načrtujemo v skladu s sprejeto vizijo razvoja MKK prispevati tudi k hitrejšemu razvoju starega mestnega jedra v Kamniku,« nam je povedal Deisinger in poudaril, da si razvoj želijo načrtovati skupaj z Občino Kamnik.

Denacionalizacija v Kamniku še ni končana

Dobro sodelovanje med MKK in Občino Kamnik bo zelo pomembno tudi zato, ker upravna enota vodi še nekaj denacionalizacijskih postopkov v zvezi z MKK, in sicer vezanih na zahteve po vrnitvi občinske stavbe, malega gradu in Žal. »Vsi omenjeni postopki so v fazi ugotavljanja dejanskega stanja oz. usklajevanja stališč med upravičenci, zavezanci in strankami z interesom. V postopek je pritegnjen tudi Slovenski državni holding, in sicer kot potencialni zavezanec za odškodnino v primerih, ko nepremičnin zaradi zakonitih zadržkov ne bo mogoče vrniti v naravi. Upravna enota zadevo vodi v smeri sporazumnega reševanja spornih vprašanj med strankami, ki so doslej aktivno sodelovale in tudi same iskale kompromise.«