Jantarna pot

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 2. julij 2017 / 08:18  

Izlet s prijatelji in znanci. Cilj: Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu. Jantar je fosilizirana smola zvečine iglavcev, ki so pred milijoni let rasli ob Baltiku. Sijajna razstava o arheološkem jantarju od bronaste dobe do antike in obdobja rimskega imperija. Dolenjski muzej Novo mesto, ki hrani nekaj izjemnih najdb jantarnega nakita, ki so ga našli predvsem v ženskih grobovih na Kapiteljskih njivah, s svojo bogato zbirko navdušuje tudi v tujini. Pričujoča razstava je nastala s sodelovanjem slovenskih muzejev in arheoloških ustanov ter z arheološkim muzejem iz poljskega Gdanska in je na ogled do 30. septembra. Baltskim draguljem so pripisovali tudi zdravilno in magično moč, zato obdelani niso bili zaželeni le kot nakit. Jantarna pot je imela več smeri. Na našem ozemlju se je pot vila čez Ptuj, Ljubljano in nato proti Ogleju in Benetkam ... Najprej je pred nami na panoje ujeta znamenita jantarna soba, ki je s pruskega dvora kot darilo potovala na dvor Petra Velikega in se je z njo ponašala Katarina Velika. V drugi svetovni vojni je pripotovala nazaj v Nemčijo, vendar je med bombardiranji menda zgorela … čeprav nihče točno ne ve, kaj se je zgodilo. Po črno-belih fotografijah so Rusi po dvajsetih letih s finančno pomočjo nemških mecenov izdelali izjemno kopijo, ki je od praznovanja tristoletnice Sankt Peterburga leta 2003 spet na ogled v muzeju Carskoje selo. Temu neprecenljivemu dragulju pravijo tudi osmo čudo sveta. Na ogled je tudi razstava sodobnega jantarnega nakita, ki ni prodajna. Najlepši pa je tisti del, kjer se blešči bogastvo jantarnih jagod v prastarih ogrlicah in drugih okrasnih predmetih, in surovec, kos jantarja iz zbirke mineralov barona Zoisa, ki tehta kar 1.204 grame … Ob kislem vremenu bleščeč izlet! Oglej, kjer so trgovali z jantarjem, poznam ne le po mozaikih in baziliki, marveč tudi po slastni hrani.

Jajčevci na polenti iz pečice

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g jajčevcev, 200 ml paradižnikovega pireja (passate), 250 g polente, 250 g bivolje mocarele, 1 zvrhano žlico bazilike, grobo in fino sol, poper, timijan in origano, oljčno olje in za oreh masla.

Jajčevce operemo, osušimo in jih po dolgem narežemo na pol centimetra debele rezine. Zložimo jih v skledo močno slane vode, obtežimo, da v tridesetih minutah spustijo grenčino. Odcedimo jih in osušimo s papirnato brisačo.

V liter vode damo grobo sol po okusu in ko zavre, po navodilu vmešamo polento. Zmanjšamo ogenj in mešamo, dokler se ne zgosti in se polenta napne. Čez deset minut stresemo polento v naoljeno nepregorno posodo in zgladimo.

Jajčevce lahko spečemo na olju ali pa v pečici, tako da jih razporedimo po papirju za peko in rezine na obeh straneh premažemo z oljem. Ko so zlatorumeni, jih vzamemo in pečice in malce ohladimo. Mocarelo narežemo na rezine, zelišča sesekljamo.

Na plast polente razporedimo jajčevce, jih prelijemo s paradižnikovim pirejem, dodamo sesekljana zelišča in mocarelo. Za nameček za oreh velik kos masla zrežemo na drobno in ga razmestimo po površini. V pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija, pečemo 20–25 minut in ponudimo s hrustljavo solato.