Bohinj pokrit z defibrilatorji

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Zgornja Gorenjska / sreda, 28. junij 2017 / 07:22  

Občina Bohinj je izboljšala pokritost razpršenih naselij z avtomatskimi električnimi defibrilatorji. Skupno jih je v Bohinju zdaj petnajst.

Bohinjska Bistrica – V občini Bohinj so lani in letos močno povečali število avtomatskih električnih defibrilatorjev, ki lahko tako občanom kot obiskovalcem Bohinja rešijo življenje v primeru motenj srčnega ritma. Kot je povedal podžupan Jože Sodja, jih je zdaj v občini skupno petnajst. »Lani smo se odločili za nakup štirih, sedaj pa še osmih. Po vaseh so nameščeni na gasilskih in kulturnih domovih. Ker je okolica jezera najbolj obremenjena z obiskovalci, so nameščeni v Ukancu na Gostišču Erlah, v Ribčevem Lazu pred turističnim društvom in eden v kopališču na Veglju. Takšna pokritost za zdaj zadošča, v prihodnje pa bomo poiskali lokacije za morebitne dodatne defibrilatorje, trenutno kot potrebni lokaciji ocenjujemo Ravne in območje naselij Kamnje in Polje.«

Za občino predstavljajo defibrilatorji precejšen finančni zalogaj, tudi zaradi potrebnega vzdrževanja, saj jih je treba servisirati vsaki dve leti. Ker pa same naprave še niso dovolj, so poskrbeli tudi za program usposabljanj in za brošure o temeljnih postopkih oživljanja in uporabe defibrilatorja, ki jih bodo razdelili vsem gospodinjstvom v občini. V sodelovanju z Rdečim križem bodo organizirali tudi izobraževanja za uporabo defibrilatorjev. »Marsikdo se teh naprav boji oziroma se boji, da bi z njimi napravili škodo. Naprave so takšne, da škode ne morejo napraviti, lahko pa rešijo življenje,« je dejal Jože Sodja in dodal, da morajo defibrilatorje obvladati tudi gasilci, zato so zanje pripravili izobraževanja po gasilskih domovih. Da jih nameščajo na gasilske domove, je razlog tudi v tem, da jih gasilci ob tovrstnem posredovanju lahko vzamejo tudi s seboj. V Bohinju so že opravili sklop izobraževanj prvih posredovalcev, zaradi množičnega odziva pa načrtujejo še enega. Razmišljajo tudi o uvedbi dežurne službe prvih posredovalcev, problem pa predstavlja pomanjkanje vozil, saj bi morali za ta namen imeti posebno vozilo. »Država bi morala marsikaj postoriti, da bi olajšala odločitve za delo prvih posredovalcev, posebno v naših krajih, kjer je dostop do nujne medicinske pomoči zelo oddaljen.«