Tudi besede lahko bolijo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. junij 2017 / 14:01  

V Mestni knjižnici Kranj so pretekli četrtek gostili belgijskega pisatelja in ilustratorja Jana De Kinderja, avtorja slikanice Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno. Za otroke vrtca z Orehka ter učence OŠ Matije Čopa in OŠ Franceta Prešerna je pripravil delavnice, na katerih so spregovorili o verbalnem nasilju.

Zasmehovanje boli skoraj tako kot udarci. In potrebnega je veliko poguma, da se mu postaviš po robu, piše na hrbtni strani slikanice, v kateri Jan De Kinder obravnava temo verbalnega nasilja in uči, kako pomembno je sočutje. Obenem pa nazorno pokaže, kako ravnati v primeru zasmehovanja. Slikanica je namreč nastala na osnovi njegove osebne izkušnje, ko je sam kot najstnik doživel zasmehovanje s strani vrstnikov zaradi tega, ker so se mu lica obarvala rdeče, kadar se je znašel v nerodni situaciji. Prav tako kot glavnemu junaku slikanice Rdeča, od koder tudi naslov.

Otroci so v kranjski knjižnici v napeti tišini poslušali zgodbo o dečku Roku, ki ga sošolec Pavle zasmehuje zaradi njegovega zardevanja. Čeprav je drugim otrokom sprva smešno, se kmalu zavedo, da to ni prav, a se nasilneža bojijo in ne znajo takoj ukrepati. In prav to je največja težava, poudarja Kinder, da tudi tisti, ki vedo za nasilje, ostanejo tiho. Prav zato je nastala omenjena knjiga, ki je lahko v pomoč učiteljem, vzgojiteljem, mediatorjem in staršem, ko naletijo na podobne težave. Predvsem da o tem perečem problemu sodobne družbe spregovorimo naglas ter se pravilno in pravočasno odzovemo ob tovrstnih pojavih, saj se skoraj v vsakem razredu najde kak nasilnež, ki zasmehuje druge in se ga vsi bojijo. »Sam sem potreboval skoraj leto dni, da sem staršem povedal, kaj se mi dogaja. To je bilo zelo žalostno obdobje v mojem življenju, saj sem se počutil zelo osamljenega,« je priznal Kinder in dodal, da je z zgodbo o dečku Roku, ki je pravzaprav zgodba o njem, želel otrokom sporočiti, da tega ne smejo zadrževati v sebi, saj to povzroča še dodatno trpljenje. Njega je to zaznamovalo še tudi kasneje v življenju, saj se je ves čas bal, da se bo ponovilo tudi na drugi šoli. »Bil sem zelo plašen in sem se bal nastopati pred javnostjo. Govoril sem z ljudmi z enako izkušnjo in to za vedno zaznamuje tvojo osebnost.« Samem pri sebi je to uspelo razrešiti šele po tem, ko je svoje strahove in stiske ubesedil v zgodbi dečka Roka, je priznal. Verjame, da otroci skozi zgodbo začutijo tako čustva žrtve kot nadlegovalca in jim bo to pomagalo pri razreševanju dileme, kako ravnati v takih primerih.

Zgodba se je dotaknila tudi otrok, ki so sodelovali na delavnicah v kranjski knjižnici. »Enkrat sem že doživela, da so nekoga zasmehovali, in ob tem sem se tudi sama počutila krivo, ker nisem reagirala,« je dejala tretješolka Nina Naglič, ki se zaveda, da je to narobe, in bo prihodnjič zagotovo povedala učiteljici, če bo spet videla kaj takega, je poudarila. Gaja Popadič je zatrdila, da se sama ne bi nikoli norčevala iz drugih in bi žrtvi vedno priskočila na pomoč. Drugošolec Jošt Rekelj pa je že imel neprijetno izkušnjo zaradi zbadanja sošolcev, ker je zardel, ko ga je dekle povabilo na nogomet. »Takrat sem se zelo slabo počutil in sem to povedal tudi učitelju, ki je poklical starše otrok, ki so se norčevali.«

Delavnice v knjižnici so pripravili v okviru projekta Naša mala knjižnica založbe KUD Sodobnost International, je pojasnila koordinatorka projekta Katja Kac. »Vsako leto šolam razdelimo šest knjig z različnimi tematikami in letos je bila med njimi tudi slikanica Rdeča. Zdelo se nam je pomembno, da v šolah spregovorijo o temi, ki je po eni strani tabu, po drugi pa vseprisotna.« Učiteljice, ki so to knjigo predstavile svojim učencem, so opazile, da jim je to pomagalo odpreti debato o tej težki temi, o kateri navadno spregovorimo šele takrat, ko pride do kakšnega takega primera in je v bistvu že prepozno. Katja Kac zato upa, da bodo ob tej knjigi v šolah postali bolj občutljivi za prepoznavanje tovrstnega nasilja in ukrepanje ob njem.