Kraljestvo narcis

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Arhiv člankov / četrtek, 8. junij 2017 / 18:01  

Ptičji vrh (1550 m) – Mesec maj. Mesec ljubezni. Mesec narcis. Opojne cvetlice, ki nezadržno vabijo trume planincev in izletnikov v Karavanke, predvsem na Golico. Mi bomo šli tokrat v njeno okolico.

Mesec maj je sicer že minil, je pa to mesec, ki me vsako lepo zvabi v Karavanke, v okolico Golice. Res nisem ljubiteljica množičnih poti, zato Golico vedno izpustim. Preprosto! Letos bomo okolico Golice obiskali iz smeri Javorniškega Rovta. Povzpeli se bomo na Ptičji vrh.

Tik pred Jesenicami zavijemo desno proti Slovenskemu Javorniku in nadaljujemo proti Domu Pristava v Javorniškem Rovtu. Peljemo mimo doma proti Križovcu, 1222 m. Tik pred Križovcem, ko cesta zavije strmo levo navzgor po razriti cesti, se desno odcepi malce ožja cesta. Na primernem mestu parkiramo in po tej ožji cesti nadaljujemo približno pet minut, ko nas smerokaz usmeri strmo po kolovozu levo navzgor. Strmina je velika. Ko se pot malce položi, začne zavijati v levo in nas pripelje na travnike Pustega Rovta, kjer stopimo na makadamsko cesto. Po njej nadaljujemo skozi Pusti rovt, mimo pastirske koče. Sledimo cesti. V Zgornjem delu Pustega Rovta cesta zavije v gozd in malenkost višje jo zapustimo, saj nadaljujemo po desnem kolovozu. V tem delu občasno zagledamo celo kakšno markacijo. Zmerno strm vzpon nas pripelje do višje ležeče ceste, ki pelje do Belske planine – Svečice. Omenjeno cesto prečimo in nato nadaljujemo naravnost po kolovozu, ki nas pripelje na prostrana travniška pobočja pod sedlom Kočna, kamor z desne strani pride markirana pot, ki povezuje Stol z Golico. Hodimo mimo manjše lovske koče, nad katero je tudi napajališče za živali. Sledi še krajši strmi vzpon do sedla Kočna, kjer se nam odpre pogled na avstrijsko stran, obenem pa na desni strani vidimo tudi pot, ki pripelje s Struške.

Na sedlu nadaljujemo levo, proti Golici. Ko markirana pot zavije v levo, jo zapustimo in se vzpnemo proti grebenu. Sledimo mejnim kamnom, ki jih povezuje tudi slabše vidna stezica. Pot se v spodnjem delu strmo vzpne na predvrh, sledi zložni vzpon do vrha Ptičjega vrha. Od kod ime, pa žal ne vem. O ptičih ni bilo ne duha ne sluha. Travniški greben Ptičjega vrha je posut z narcisami. Opojno dišeče in neskončno lepo.

V vrha je lep razgled na Krvavko in Golico, Struško in seveda pogled na jug, ki se ustavi na Julijskih Alpah.

S Ptičjega vrha lahko sestopimo na spodnjo pot, markirano pot proti Golici, lahko pa nadaljujemo po grebenu, po meji naprej do sedla Suha. Na sedlu Suha zavijemo levo in nekaj časa hodimo po cesti, ko nas smerokaz usmeri na spodnjo, desno stezico proti Markljnovi planini in Savskim jamam. Stezica se najprej spusti, nato kar nekaj časa teče horizontalno, nato pa sledi del, kjer je potrebno malce previdnosti, saj je pot drobljiva in razrita od hudourniških voda. Ko pridemo do Markljevega rovta, se čez planino spustimo do ceste, kjer zavijemo levo in nadaljujemo po cesti do Križovca. Križovec je križišče poti, mi nadaljujemo po cesti naravnost po klančku navzdol, ko bomo v približno desetih minutah zagledali svojega jeklenega konjička.

Današnjo turo seveda lahko podaljšamo do Golice, ki je na dosegu roke.

Nadmorska višina: 1550 m
Višinska razlika: 350 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5