Usodni Trst

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 21. maj 2017 / 15:01  

Priznam, da o Idi Pfeiffer, Dunajčanki iz premožne trgovske družine (1797–1858), doslej nisem slišala. Našla sem jo v knjigi Gabriele Habinger o dolgih potovanjih žensk v 19. in 20. stoletju. Med njimi je tudi naša Alma Karlin. Ida Pfeiffer je kot fant odraščala med petimi brati in oče se je včasih šalil, da bo iz nje ustvaril oficirja. Deška obleka, poudarjene lastnosti: pogum, odločnost, skromnost, odpornost, iznajdljivost. Po očetovi smrti jo je mati usmerjala v povsem nasprotno smer. Postala naj bi mila golobička s hvalevrednimi lastnostmi za mlade dame. Da bi ušla materini prisili, se je Ida poročila s 24 let starejšim advokatom in rodila dva sinova. Zakon ni bil uspešen in tudi materialno zavožen. Po materini smrti 1837 je podedovala precejšnje premoženje, a ga je v veliki meri porabila za šolanje sinov in za betežnega moža. To leto je odpotovala v Trst na družinsko srečanje in prvikrat ugledala morje. Sklenila je, da bo v tretjem obdobju svojega življenja svetovna popotnica, kar je bilo v njenih časih za žensko nezaslišano. Leta 1842, ko ji je bilo 44 let, je preko Hamburga odpotovala v Konstantinopel, v Palestino, na kamelah jezdila skozi puščavo in se nato iz Sueza vrnila na Dunaj. O potovanju je napisala knjigo – vsega je objavila 13 del – in z izkupičkom načrtovala pot na sever, kar je leta 1845 tudi uresničila. Po Islandiji, Norveški in Švedski se je prvikrat namenila okoli sveta, njene postaje so bile Rio de Janeiro, Rt Horn, Cejlon, Perzija in Mezopotamija. Leta 1850 je izdala knjigo Ženska pot okoli sveta. Bila je deležna velikega občudovanja pa tudi nesramnega pisanja. Po postavi je bila majhna in drobna, a neskončno vzdržljiva. Na Borneu je bivala tudi med kanibali in se izognila smrti, ko jim je rekla, da je njeno mesto že staro in trdo … Po drugem potovanju okoli sveta je med drugim obiskala tudi Ande. S potovanj se je vračala tudi s prepariranimi drobnimi živalcami in rastlinami, ki jih je prodajala muzejem. Štirje primerki se tudi imenujejo po njej. Zadnje veliko potovanje jo je vodilo na Mauritius in Madagaskar. Tujcem sicer nenaklonjena kraljica Ranavalona jo je sprejela, a v deželi so se začeli nemiri. Obtožili so jo celo vohunstva. 53 dni se je v spremstvu vojakov prebijala skozi močvare do obale in odplula na Mauritius. V Avstralijo ni mogla več. Izčrpana in oslabljena je odpotovala domov in oktobra 1858 umrla za posledicami mrzlice, ki si jo je pred leti nakopala na Sumatri.

Perzijska nabodala

Za 4 osebe potrebujemo: 400 g mlete govedine, 1 jajce, 1 žlico drobtin, 2 žlički ostre ali sladke paprike, sol, poper, 40 g pinjol, 100 g ovčjega sira, 20 g kaper, 7 žlic oljčnega olja, 1 žlico limoninega soka.

Meso, jajce, drobtine, papriko, sol in poper zmešamo in oblikujemo dolge ražnjiče, ki jih nabodemo na lesena, v vodi namočena ali kovinska nabodala. Pečemo 6–7 minut na 2 žlicah oljčnega olja. Pinjole popražimo brez maščobe. 20 g prihranimo, 20 g sesekljamo. Sesekljamo tudi kapre, sir narežemo na drobne kocke, zmešamo s petimi žlicami oljčnega olja in žlico limoninega soka in ponudimo k pečenim nabodalom.

Pa dober tek!