Igor Potočnik, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije / Foto: Gorazd Kavčič

Svoje delo opravljamo s srcem

Blejca Igorja Potočnika smo k pogovoru povabili ob 105-letnici Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki jo vodi drugi mandat. Kot pravi, funkcija predsednika GRZS zahteva celega človeka. »Lahko bi rekel, da je to moja služba. Še dobro, da sem upokojen,« se pošali. A Potočnik raje kot o sebi govori o gorski reševalni službi, ki se ji je tako kot vsi ostali člani prostovoljno zapisal že pred več kot tridesetimi leti.

“Reševalec, če se za to odloči prostovoljno, bolj s srcem opravlja svoje delo, ni se mu težko odzvati ob nobeni, še tako nenavadni uri ali v še tako zahtevnih razmerah. Enostavno je to naš način življenja. Saj tudi kaj potarnamo v medsebojnih pogovorih, a vsak gre s srcem pomagat.”

Letos mineva 105 let od ustanovitve postaje gorske reševalne službe v Kranjski Gori, prve v Sloveniji. Ob jubileju v prostorih TNP na Bledu še vedno poteka tudi razstava.

»V bistvu smo ponovili razstavo, ki je bila pripravljena za našo stoletnico, saj prav velikega pompa okoli 105-letnice ne delamo. Odločili smo se namreč, tudi zaradi denarja, da slovesneje praznujemo vsakih deset let. Na razstavi med drugim predstavljamo staro in tudi najnovejšo opremo gorskih reševalcev.«

Ko že omenjate staro opremo, bi si danes z njo upali reševati v gorah?

»Seveda ne. Danes imamo slovenski gorski reševalci zares vrhunsko opremo, najboljšo, ki je na trgu. Včasih so imeli le kakšno vrv, morda konoplen, po navadi pa še tega ni bilo. Ponesrečence so nosili na rokah, na hrbtu, za nosila so uporabili kakšno vrečo in drog. Danes so nosila izdelana iz titana, lahkih in trdnih materialov. Seveda pa je sodobna oprema izredno draga, samo nosila pridejo med sedem in osem tisoč evrov. Opreme nam sicer ne manjka, v zadnjih letih smo jo precej zamenjali, vse novosti preizkusimo in če je za nas uporabna, jo tudi nabavimo.«

Kako je sploh poskrbljeno za financiranje GRZS?

»GRZS ima dva ključna financerja. Glavni je država oziroma uprava za zaščito in reševanje, drugi financer pa je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Letni proračun znaša med 700 in 800 tisoč evri za delovanje zveze in vseh 17 postaj oz. društev po Sloveniji, tako za redno poslovanje, opremo, usposabljanja in reševalne akcije. Seveda bi si želeli še več denarja za svoje delovanje, vendar pa naše finančno stanje ni tako kritično, da bi zdaj objokovali. Včasih, ko gre za večje nakupe, denarja tudi primanjkuje, zato poskušamo poiskati sponzorje. Žal opažamo, da podjetja niso več tako dobrodelna kot včasih, pojavljajo se tudi problemi pri zapuščanju delovnih mest ob aktiviranju gorskih reševalcev v primeru nesreče.«

Kako potem zagotavljate zadostno udeležbo na reševalnih akcijah?

»Z dobrim sodelovanjem med postajami. Če se v enem društvu ne nabere zadosti moštva, priskočijo na pomoč še iz drugih društev. V veliko pomoč nam je seveda tudi helikoptersko reševanje. Dežurstva helikopterske ekipe smo letos še razširili. Prejšnja leta smo imeli dežurstva od junija do konca septembra, zdaj sodelujemo s Helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, tako da so vključeni zdravniki, zdravstveni tehniki in naš letalec reševalec, ki od letos dežurajo tudi v maju in v oktobru. Če so torej vremenski pogoji zadovoljivi, gre večinoma v akcijo helikopterska ekipa.«

Imate kaj težav pri pridobivanju novih članov?

»Aktivnih gorskih reševalcev je trenutno nekaj čez 600. Vsako leto se nam pridruži 20–25 novih članov, ki morajo prej opraviti triletno usposabljanje in na koncu opraviti vse izpite. Obveznosti članov je ogromno, od predhodnih usposabljanj, da sploh postanejo gorski reševalci, tu so še obdobna preverjanja usposobljenosti oz. podaljševanje licenc, usposabljanja po društvih in za posamezne specialnosti ... Če gledamo torej samo koledar svojih aktivnosti, brez reševalnih akcij, praktično zmanjka prostih koncev tedna. Res pa je, da je povprečna starost gorskega reševalca krepko čez 40 let. Starostne omejitve sicer nimamo, kdaj bo kdo prenehal, je stvar osebne odločitve. Tako imamo kar nekaj reševalcev, starejših od 60 let.«

Že večkrat je potekala polemika o prostovoljni ali poklicni gorski reševalni službi. Kakšno je vaše mnenje?

»Mi smo še vedno za prostovoljno reševalno službo, tako kot je praktično po vsej Evropi. Imamo tudi občutek, da reševalec, če se za to odloči prostovoljno, bolj s srcem opravlja svoje delo, ni se mu težko odzvati ob nobeni, še tako nenavadni uri ali v še tako zahtevnih razmerah. Enostavno je to naš način življenja. Saj tudi kaj potarnamo v medsebojnih pogovorih, a vsak gre s srcem pomagat. Tudi osebno si poklicne gorske reševalne službe ne predstavljam, morda le v primeru helikopterske reševalne ekipe, a zavedati se je treba, da še vedno več kot polovico akcij izvedemo na klasičen način, ko potrebuješ običajno od osem do deset reševalcev, v iskalnih akcijah pa še bistveno več.«

Pri helikopterskih reševanjih sodelujete z vojsko in policijo. Ali se evropska uredba, ki zahteva uvedbo namenskih helikopterjev za reševanje, dotika tudi vas?

»Gorska reševalna služba sodi v sistem zaščite in reševanja, zato nas ta uredba ne omejuje, da ne bi smeli helikopterskega reševanja izvajati v sodelovanju z vojsko in s policijo. Pred kratkim sem bral članek iz Avstrije, kjer imajo za izvajanje helikopterskega reševanja sklenjeno pogodbo z njihovo avto-moto zvezo. Avstrijci zdaj že razmišljajo, da bi izvajanje helikopterskih prevozov raje zaupali vojski, ker bi bila to cenejša rešitev.«

Vi bi torej ostali pri sedanji organiziranosti?

»Da. Res da imata vojska in policija za helikoptersko reševanje nekoliko starejše, a redno vzdrževane helikopterje. V drugih državah nam te helikopterje celo nekoliko zavidajo, saj so zmogljivi, v hribih so se pokazali kot izredno uporabni, na kraj pa lahko pripeljejo večje število reševalcev. Morda bi lahko država naredila nekaj več z nakupom novih helikopterjev, ki bi bili izključno namenjeni reševanju, in z vzpostavitvijo treh helikopterskih baz po državi. Zdaj deluje le na Brniku, kar ni optimalno, poskusno pa deluje tudi HNMP-baza v Mariboru. Čas je pri reševanju bistven, zato bi bile tri baze kar smiselne.«

Kakšna je statistika gorskih nesreč v letošnjem letu?

»Kljub mili zimi imamo že nekaj čez sto intervencij, v dolino smo žal pripeljali že štiri mrtve planince. Vsako leto se nam število akcij postopoma veča in mislim, da bomo zelo kmalu prišli do 500 intervencij na leto. Glavni razlog za to je povečan obisk tujih turistov, ki niso niti seznanjeni z razmerami niti primerno opremljeni. V porastu so tudi adrenalinski športi, pri katerih se prav tako dogajajo nesreče. Število nesreč se v poletni sezoni še poveča, zato tudi imamo vzpostavljeno dežurstvo helikopterske ekipe, da čim prej ponesrečenca spravimo v zdravniško oskrbo. Istočasno s helikopterjem se sicer vedno aktivira tudi reševalce za klasično reševanje, saj se včasih zgodi, da se šele v zraku ugotovi, da helikoptersko reševanje ni možno.«

V zadnjem obdobju je bilo res kar nekaj primerov, ko so tujci zašli v težave v gorah ...

»Za te nesreče so največkrat krivi tujci sami, ker niso niti opremljeni niti se ne pozanimajo o turah in vremenskih razmerah. S seboj ne vzamejo ne vode ne dodatnih oblačil. Tudi poleti je treba v nahrbtniku imeti kapo, rokavice, bundo, saj se lahko v hribih vreme zelo hitro zamenja. Če poleg tega še nisi dovolj telesno pripravljen ... Nikomur pa ne moreš prepovedati, da gre v gore, zato je najboljša preventiva, da tujce dobro informiraš. Mislim, da za to skupaj s Planinsko zvezo Slovenije kar dobro skrbimo, pogrešamo pa aktivnejšo vlogo Slovenske turistične organizacije in turističnih društev. Lepo je, da vabijo turiste v našo deželo, vendar bi morali tudi nekaj prispevati za njihovo varnost v gorah, morda tudi finančno našim službam. Žal za to ni posluha.«

Bi morali planince, ki se ponesrečijo iz lastne malomarnosti, denarno kaznovati?

»Tukaj bi morala država resnično narediti nekaj več in zahtevati, da se ljudje, ki zahajajo v gore, pravzaprav kar za vso prostočasno dejavnost, tudi zavarujejo, tako kot je praksa v tujini. Vsaj za primere malomarnosti, čeprav je to zelo težko dokazati, bi zavarovanje morali uvesti. Seveda bi te premije morale biti dosegljive za vsak žep, da ljudi ne bi odvračale od rekreacije.«

V gorah se od približno milijona obiskovalcev vsako leto smrtno ponesreči okoli trideset planincev. Kar hud davek, kajne?

»Res je, vsako leto imamo v hribih okoli 30 smrtnih žrtev. Če primerjamo s cestami, kjer je veliko več prometa in je vsako leto nekaj čez sto mrtvih, potem je to ogromno. Medtem ko se ves čas opozarja, koliko ljudi umre na cestah, pa se o smrtnih žrtvah med planinci skorajda ne govori in se s tem ne obremenjujemo.«

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

zmerno oblačno
vlažnost: 83 %
veter: JV, hitrost: 7 km/h

11/20

četrtek

8/24

petek

9/26

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 25. maj 2017

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Preddvor, Jesenice, 25. maj 2017

Za otroke

PRIREDITVE / Tržič, Hrušica, 25. maj 2017

Predstavitev knjige o Vojtehu Kurniku

PRIREDITVE / Tržič, 25. maj 2017

Podjetniški večer

PRIREDITVE / Kranjska Gora, 25. maj 2017

Raziskave lesa na etnološki dediščini Liznjekove domačije

RAZSTAVE / Jesenice, 25. maj 2017

Risba-barva-prostor

RAZSTAVE / Kranj, 25. maj 2017

Likovna dela Irene Orel in Maruše Štibelj

 

 
 

 

 
 
 

Perne odhaja v Ljubljano / 20:41, 23. maj

Dr. Perne je bil najboljši kranjski župan.

Uredili varno povezavo za pešce / 15:41, 17. maj

Spostovani gospod zupan,

Ali je ta pespot namenjena samo pescem ali tudi kolesarjem? Bo temu ustrezno tudi oznacena?
V prometu so ...

Pripravite se na čakanje / 21:13, 12. maj

Nerazumem kako to da morajo v karavanskem tunelu vedno nekaj popravljati? Ljubel stoji ze od leta 1944 pa vedno vse deluje! V Avstriji sta d...

Noče spet podoživljati groze / 18:42, 7. maj

Take idiote je treba dozivljensko zapreti, ampak nekje kjer bi moralo za svojo prehrano tudi delati.

Večja varnost ali daljše kolone? / 14:29, 6. maj

Najprej se moramo vprašati ali sploh zmoremo in hočemo nadzorovati shengensko mejo. Če nas bodo bolj skrbeli zastoji in hrvaški turizem se bo shengenska meja prestavila na avstrijsko mejo.

Lastništvo lahko potrdi priča / 22:16, 4. maj

In koliko je star ta ki je ta zakon naredil? V cigavi glavi se je lahko porodila taksna ideja? On starosti pric? Kaj takega se lahko dogaja ...

Konjeniki za Evropo brez meja / 22:05, 4. maj

Kaj nam pomagajo konjeniki za Europo brez meja! Ce nam jo Cmerar zapira ce z bodeco zico in drugacno ograjo! Codno da samo slovenija izvaja ...