Freudova »princesa«

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / nedelja, 7. maj 2017 / 13:11  

Sigmund Freud (1856 sedanji Pribor na Češkem–1939 London), nevrolog in psihiater ali oče psihoanalize, kakor mu radi pravijo, je bil eden največjih duhov minulega stoletja. Težko si ga je predstavljati kot viteza na belem konju, ki hiti rešit svojo princeso. A zgodilo se je, da je resnična princesa, ko so nacisti prevzeli oblast v Avstriji, rešila njega in skoraj vso njegovo družino, saj je plačala »davek na beg iz rajha«, da se je Freud, ki je bil judovskega porekla, lahko umaknil v London. Vsoto, ki jo je plačala princesa Marie Bonaparte (1882–1962), pravnukinja Napoleonovega brata Luciena, je Freud pozneje tudi vrnil.

Po materini strani je bila Mimi, kakor so jo klicali, iz premožne družine, saj so bili njeni starši koncesionarji igralnice v Monaku. Njena mladost je bila nezavidljiva; ni se smela igrati z vrstniki, da se ne bi s čim okužila. Oče je bil malokdaj doma, mater je izgubila zelo zgodaj in je bila prepuščena nadzoru varušk. Ko ji je bilo šestnajst let, se je zaljubila v očetovega tajnika, ki je bil ekonomski slepar in je z Miminimi pismi družino izsiljeval. Mimi se je počutila kot izdana. Živeč v zlati kletki je že kot otrok začela pisati srhljive zgodbe, saj jo je navdihoval Edgar Allan Poe. Trpela je za hudimi depresijami, da je morala poiskati terapevtsko pomoč. Vse življenje se je otepala hude frigidnosti, ki jo je pogojevala tudi z lastno telesno konstitucijo. Ko terapija z enim od Freudovih učencev ni uspela, je sama poiskala mojstra za človekovo dušo. Ni ji mogel pomagati, a iz pacientke je postala prijateljica za vse življenje. Sama psihiatrinja in pisateljica, pozneje prevajalka Freudovih del v francoščino, se je 1907 poročila z Jurijem, grškim in danskim princem iz nemške plemiške hiše Schleswig-Holstein, in rodila dva otroka. Še vedno so jo preganjale podobe nenavadnih seksualnih praks med njeno varuško in konjskim hlapcem, ki jim je bila priča v otroštvu in so pogojevale njeno preganjavico in histerijo. Bila je vodilna med ustanovitelji pariškega združenja za psihiatrijo in že v tridesetih letih minulega stoletja glasno opozarjala na posledice, ki jih ima obrezovanje deklic v Afriki. Pokopana je na kraljevskem pokopališču sredi parka nekdanje kraljevske palače Tatoi v Atenah.

Paprike s feto na žaru

Za 4 osebe potrebujemo: 6 rdečih koničastih paprik, 4 spomladanske čebulice, 20 zelenih špargljev, 150 g fete, črni poper, zelišča: žajbelj, origano, rožmarin, ščep soli.

Iz alufolije izrežemo 4 pravokotnike glede na dolžino paprik. Paprike zrežemo po dolgem na četrtinke, odstranimo peščičevje, operemo in jih osušimo. Mlado čebulico, tudi zelenje, razpolovimo po dolgem in prilagodimo dolžini paprik. Na folijo kapnemo nekaj kapljic oljčnega olja in paprike naložimo z lupino spodaj na folijo. Očiščene šparglje narežemo na polovičke. Na zloženko paprika-čebula-šparglji potresemo na koščke narezano feto in dodamo drobne vejice zelišč. Dobro popramo, solimo pa ne, saj je feta dovolj slana. Naredimo zavojčke in jih pečemo na žaru 15–20 minut.

Pa dober tek!