Obudil spomin na Karakorum

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 1. maj 2017 / 09:21  

Janez Lončar je v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič predaval o prvi slovenski, tedaj še jugoslovanski odpravi v Karakorum, na 8068 metrov visok Gašerbrum/Hidden Peak. Vrnimo se štirideset let nazaj ...

Tržič – S to prvo slovensko, tedaj še jugoslovansko odpravo v Karakorum so alpinisti osvojili drugi jugoslovanski osemtisočak Gašerbrum/Hidden Peak (8068 metrov); le dve leti prej je bil osvojen prvi jugoslovanski osemtisočak, Makalu. Karakorum je drugo največje gorstvo na svetu. Leži na ozemljih Indije, Pakistana in Kitajske. V odpravi je bilo devet alpinistov, v njej trije iz Alpinističnega odseka Tržič: Filip Bence, Borut Bergant in Janez Lončar, ki je bil vodja odprave. Pridružili so se jim alpinisti, s katerimi so se poznali iz prejšnjih odprav in skupnih plezanj: Andrej Štremfelj, Nejc Zaplotnik, Franc Čanžek, Drago Bregar, zdravnik Martin Košak in Marinko Pintar. Odprava je trajala od 8. maja do 22. avgusta 1977. Potovanje je iz Tržiča prek Bolgarije, Turčije, Irana, Afganistana do Pakistana trajalo enajst dni (za letalski prevoz ni bilo denarja) in že sama pot je bila polna posebnih doživetij, kot je poudaril Lončar. Precej jim je bil pri pridobivanju uvoznih dovoljenj in pri zahtevnih birokratskih postopkih v Pakistanu v pomoč Marko Čibej, inženir mariborske Hidromontaže, ki je s sodelavci v Tarbeli Dam Colony delal takrat na največjem jezu na reki Indus.

»Petega junija smo leteli v Skardu, izhodiščno točko ekspedicij. Sam polet s Fokkerjem je bil čudovit, z lepimi razgledi, predvsem na osemtisočak Nanga Parbat in Rakapoši. Dva dneva sta minila, da smo prek lokalnih oblasti najeli sto nosačev, kupili hrano zanje in uredili vse v zvezi s traktorskim prevozom do 46 milj oddaljenega Bola, od koder smo začeli s pohodom do baznega tabora ... Od 9. do 22. junija je trajala pristopna pot do vznožja gore, baznega tabora na ledeniku Abruzzi,« je povzel Janez Lončar. Načrtovali so prvenstveno smer po JZ grebenu, je nadaljeval z obujanjem spominov: »Pot je bila nevarna po divje razčlenjenem ledeniku, grozljivo visečimi seraki, čez še s snegom pokrite globoke razpoke. Za vzpone smo se razdelili v tri skupine, ki so v dogovorjenem redu vzdrževale nepretrgano verigo vzponov, napenjanja vrvi, postavljanja in opremljanja višinskih taborov.«

Osmega julija 1977 ob dvanajsti uri in petnajst minut sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik osvojila vrh! Še isti dan se je vreme poslabšalo, zdravstveno stanje članov ni bilo najboljše in odločili so se za sestop. Razen Draga Bregarja, ki je sam vztrajal in čakal na boljše vreme v taboru. A vreme se je le še slabšalo, upanje je z vsakim dnem ugašalo, gora je Draga vzela k sebi.

Zadnji dan v juliju so poleteli v Islamabad in 6. avgusta težkih src zaradi izgube prijatelja odrinili na dolgo pot proti domu ...