Od Vršiča do drugega tira

Besedilo:
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. april 2017 / 16:38  

Zaprtje ceste čez naš najvišji gorski preval Vršič je v zadnjem času burilo duhove na Gorenjskem. Že na prvi pogled je bilo namreč jasno, da bi v poletnih mesecih, ko je turistična sezona na višku, to domačinom prineslo veliko gospodarsko škodo. No, to pristojnih institucij ni motilo do te mere, da bi pri pripravi prenove razmišljali, kako se temu izogniti, predvsem pa, da bi se posvetovali z lokalno skupnostjo. Ta je za predvideno zaprtje izvedela šele dober teden pred predvidenim začetkom del, zato ni čudno, da je zagnala vik in krik. Ker se očitno bližajo volitve, si vlada ni mogla dopustiti slabe reklame, in je – tako kot je v njeni navadi – reaktivno začela reševati problem. Nezadovoljni domačini so z grenkim priokusom sprejeli kompromis, ki omogoča tako predvideno prenovo ceste kot tudi nekaj zaslužka na račun poletne turistične sezone. Razvoj in prihodnost turizma sta odvisna od številnih dejavnikov, analize pa kažejo, da velika cokla razvoja še naprej ostajajo težave s turistično infrastrukturo in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Zato bo treba na tem področju prevetriti zadeve.

Kaj takega se ni zgodilo prvič. V medijih je mogoče zaslediti številne zgodbe, v katerih se lokalna skupnost pritožuje, da je o predvidenih načrtih oblasti nihče ni nič vprašal. To je bilo v zadnjem času mogoče zaslediti predvsem na primerih nastanitve migrantov, kjer se je v končni fazi večina javne komunikacije izvedla na problem za in proti. Vlada naj bi želela migrante nekam namestiti, ljudje naj bi bili proti. Pozoren opazovalec je med poročili lahko zasledil tudi številne glasove, ki so govorili o tem, da niso povsem proti namestitvi, vendar pa bi to naredili drugače oziroma bi si želeli, da bi vlada prisluhnila tudi njim. Tako je mogoče s spoštovanjem in upoštevanjem ljudi streti tudi najtrši oreh, kar pa ni značilnost te vlade. Ob tem je pomembna transparentna predstavitev zmožnosti, ki jih ima naša država za tovrstno dejavnost, tako nasproti lokalnih skupnosti kot tudi evropskih institucij.

Pomanjkanje komunikacije in pokroviteljski odnos do državljanov sta ena od ključnih problemov te vlade. In to v času, ko je na voljo toliko komunikacijskih sredstev. Koliko je komunikacije z ljudmi v primeru predvidene zdravstvene reforme? Je ljudem natančno predstavljeno, na kakšen način, s konkretnimi primeri (o čemer je veliko v zadnjem času pisal dr. Alojz Ihan), se bodo zdravstvene storitve spremenile na bolje. Prav tako zloglasni drugi tir, ena največjih infrastrukturnih investicij, ki bo bremenila številne generacije. Kdaj bo javnost obveščena ne samo o alternativah, temveč o konkretni ceni investicije? Vse to so primeri, ki jasno kažejo, da je oblast izgubila stik z ljudmi (ohranja pa stik z lobisti). Vlada sprejema zakone po nujnem postopku (drugi tir, lex Mercator) brez upoštevanja mnenj lokalnega okolja. Zato se morajo ljudje prebuditi sami, kot so to zahtevali in so si izborili domačini glede Vršiča.

Že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske ugotavlja, da za Gorenjsko velja, tako kot za celotno Slovenijo, da je slabo prevetrena z velikim deležem brezvetrja. Glede na nakopičene probleme (zdravstvo, DUTB, SDH ...) je čas, da bi v Sloveniji zapihal nov veter, tudi lokalno obarvan karavanški fen, ki bo prevetril dolino šentflorjansko.