Družinski zakonik že velja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: / petek, 21. april 2017 / 19:48  

Od sobote je v veljavi družinski zakonik, a njegove določbe bodo začeli uporabljati postopoma. Tožilstvo menda Janezu Janši očita nezakonito pridobljeno premoženje.

Večina določb še ni v uporabi

Čeprav je minulo soboto začel veljati novi družinski zakonik, s katerim želijo zagotoviti učinkovitejše varstvo otrokovih koristi, pa bodo večino njegovih določb začeli uporabljati šele čez dve leti. Med njimi je tudi prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na okrožna sodišča, ki bodo tako po novem odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu. Zakonik ob tem uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Že s prihodnjim letom pa se začno uporabljati določbe s področja sklenitve zakonske zveze in ponovitve slovesnosti ob jubilejnih porokah. Med drugim bo od prihodnjega leta naprej zakonsko zvezo možno skleniti brez prič. Med določbami, ki se že uporabljajo, pa je tudi tista o vnaprej izraženi volji staršev, kdo naj v primeru njune smrti ali trajnejše nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. Sodišče bo upoštevalo voljo staršev, če le ne bo v nasprotju s koristjo otrok, veljavnost tako izražene volje pa bo presojalo enako kot veljavnost oporoke. Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.

Agrokor ne izčrpava Mercatorja

Slovenska politika in vodstvo Mercatorja sta se tudi minuli teden ukvarjala z razmerami v največji slovenski trgovski družbi oziroma negativnimi posledicami, ki bi jih lahko Mercator utrpel zaradi velikih finančnih težav njegovega lastnika, hrvaškega koncerna Agrokor. Največ je bojazni pred morebitnim izčrpavanjem, kar pa se vsaj do zdaj še ni zgodilo, so pred dnevi zatrdili Mercatorjevi nadzorniki, ki niso odkrili nobenih nepravilnosti. Nadzorniki so obenem naročili upravi, naj nemudoma preuči vse možnosti, da se čim prej izvede poravnava medsebojnih terjatev in obveznosti med družbami skupine Mercator in družbami skupine Agrokor, ki niso del skupine Mercator. V ta namen bo državni zbor še na aprilski seji po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena oz. za zaščito Mercatorja. Pred tednom dni so se sestali tudi slovenski dobavitelji Agrokorju in sporočili, da jim hrvaški koncern (predvsem njegov Konzum) dolguje prek 40 milijonov evrov. Ob tem se bojijo, da bodo imeli hrvaški dobavitelji pri reševanju Agrokorja prednost pred drugimi. Mercator je medtem za teden dni preložil objavo poročila o poslovanju matične družbe in skupine v letu 2016.

Nova tožba zoper Janšo

Specializirano državno tožilstvo naj bi na sodišče vložilo tožbo zoper predsednika SDS Janeza Janšo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora, so ta teden poročali nekateri mediji. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za skoraj 400 tisoč evrov. Vložitev tožbe je posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in poročila protikorupcijske komisije preverjalo premoženje Janeza Janše in povezanih oseb – njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša. Tožbo so vložili le zoper Janšo, pri katerem naj bi odkrili razhajanje v premoženju v višini 395.388 evrov.

Diplomatska nota zaradi školjčišča

S Hrvaško smo se v zadnjem tednu ukvarjali tudi zaradi širitve njihovega školjčišča sredi Piranskega zaliva, zaradi katerega je zunanje ministrstvo v Zagreb poslalo diplomatsko noto. Hrvati sicer trdijo, da je niso prejeli, in so poudarili, da so vse izdane koncesije za školjčišča v skladu z njihovo in mednarodno zakonodajo. Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca je postavitev dodatnih školjčišč »nepotrebno vznemirjenje« in dogodek, ki kaže, da je treba rešiti vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško.

Petnajstletniki zadovoljni z življenjem

Pred dnevi objavljeni rezultati o blagostanju učencev iz mednarodne raziskave PISA kažejo, da je večina slovenskih 15-letnikov zadovoljna s svojim življenjem. Podobno kot učence drugih držav OECD jih je strah pred preverjanjem znanja in poročajo o podobni meri medvrstniškega nasilja, na nižji ravni pa sta občutek pripadnosti šoli in storilnostna motivacija.