Logonder in njegov Grohar

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 17. april 2017 / 11:51  

V sredo so v Galeriji Ivana Groharja odprli dokumentarno spominsko razstavo Spomenik umetnosti in lepoti. Spomenik slikarju Ivanu Groharju v Sorici je najpomembnejše delo kiparja Toneta Logonderja.

Škofja Loka – Dva pomembna umetnika, loška rojaka, nam letos spomin svežita v dveh obletnicah. Mineva trideset let od smrti akademskega kiparja Toneta Logonderja (1932–1987), avtorja številnih javnih plastik, in sto petdeset let od rojstva slovenskega impresionista Ivana Groharja (1867–1911), čigar spomenik v Sorici je izdelal prav Logonder. »V eni razstavi smo v Loškem muzeju povzeli obe obletnici in se pri tem osredotočili prav na spomenik v Sorici, saj gre za Logonderjevo največje in daleč najbolj prepoznavno in hkrati reprezentativno delo,« o vzgibih za razstavo, posvečeno kiparju, razmišlja avtorica umetnostna zgodovinarka Jana Fojkar, ki je pri snovanju postavitve uporabila številne fotografije, arhivsko gradivo, osnutek kipa in nekatera pričevanja, s katerimi osvetljuje ozadje ter proces postavitve spomenika Ivanu Groharju v Sorici.

Fojkarjeva se je v prvi vrsti povezala s kiparjevo družino, ženo, sinom in hčerjo, ki hrani njegovo zapuščino. Za razstavo so odstopili obsežen arhiv fotografij, ki nam dajejo prvi vpogled, kako je potekalo delo v ateljeju, ki ga je kipar imel v Stari Loki – od prvih osnutkov, do priprav za odlitek v bronu. Fotografije so na ogled v prvem prostoru, iz njih pa je razvidno, da je Logonder osnutek kipa v mavcu v manjši velikosti pripravil že mnogo pred naročilom zanj. Menda se je z Groharjem ukvarjal skoraj 15 let, odkar je leta 1967 izdelal doprsni kip, ki stoji v Groharjevem naselju.

»Nadaljevala sem v Sorici, kjer so v Kulturnem društvu Ivan Grohar prijazno odstopili arhiv, ki ga hranijo v povezavi s projektom postavitve spomenika slikarju. Ohranjeni so dokumenti vse od pobude, ustanovne seje odbora za postavitev spomenika do podatkov o zbiranju sredstev, poteka pripravljalnih del in svečanega odkritja spomenika 8. novembra 1981,« nas po razstavi popelje Fojkarjeva, ki je najbolj zanimive dokumente smiselno zbrala v časovnico, ki jo zaključujeta dva arhitekturna načrta za podnožje in okolico kipa.

Zgovorne so fotografije o postavljanju kipa 7. novembra 1981, torej dan pred odprtjem, ko je bilo v Sorici pravo snežno neurje, in tiste z naslednjega dne, ko se je vreme povsem spremenilo in so bili med govorniki in obiskovalci tudi pomembni ljudje iz takratnega republiškega kulturnega in političnega življenja. Pozorni pregled razstavljenega nam razkriva tudi nekatere zagate in težave, ki so jih glavni akterji imeli s postavitvijo kipa, od tega, kakšen naj bi bil kip, do zbiranja denarja zanj. Še zlasti domačini iz Sorice in Selške doline so, tako posamezniki kot obrtniki, prispevali denar za spomenik. Predstavljeni so tudi na razstavi.

Na odkritju kipa je recitiral Polde Bibič, prisoten je bil Josip Vidmar, prišla je Pepca Kardelj, govoril je takratni škofjeloški župan Viktor Žakelj, umetnostni zgodovinar Nace Šumi, Marjan Peternelj, predsednik domačega Prosvetnega društva Ivan Grohar, dogodek pa je povezoval Rado Jan. Zgodilo pa se je, da avtor kipa Tone Logonder tako rekoč ni bil omenjen, kaj šele, da bi dobil besedo. Tega vse do prezgodnje smrti leta 1987 v prometni nesreči na avstrijskem Koroškem ni pozabil.

Na razstavi so na ogled tudi trije filmi z intervjuji ljudi, ki so ga dobro poznali. O njem govorijo akademski kipar Metod Frlic, njegov učenec in pomočnik v ateljeju, Logonderjeva sestrična Jelka Pavlovec, s katero je veliko hodil v gore, in takratni predsednik Prosvetnega društva Ivan Grohar iz Sorice Marjan Peternelj. »Največji izziv pri pripravi razstave je bil, kako veliko količino zbranega gradiva vzpostaviti v zgodbo in zaokrožiti pod kiparjevo delo na spomeniku in hkrati osvetliti tudi ozadje projekta. V tehničnem smislu je bila zahteven zalogaj tudi selitev osnutka Groharjevega kipa v mavcu v velikosti človeka, ki ga hranijo v Groharjevi hiši v Sorici, pri čemer sem sodelovala s kiparjem in restavratorjem Tomažem Furlanom,« dodaja Jana Fojkar, ki je skupaj s slikarjem Mitom Gegičem, ki je poskrbel za celostno podobo razstave, na ogled ponudila zanimiv spomin na kiparja Toneta Logonderja in njegovo najpomembnejše delo, spomenika Ivanu Groharju v Sorici. Razstava bo na ogled do konca maja, po praznikih 6. maja pa pripravljajo tudi vodenje po razstavi.