Mati okrivila nekdanjega partnerja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: / torek, 11. april 2017 / 08:11  

Včeraj so v Kranju začeli soditi Sandi Alibabić in Mirzanu Jakupiju, ki naj bi bila sokriva za nasilno smrt dveletne Arine četrtega julija lani. Mati pravi, da je bila deklica v redu, ko je zjutraj odšla v službo.

Kranj – Potem ko sta februarja na predobravnavnih narokih 36-letna Sanda Alibabić in njen tedanji partner Mirzan Jakupi zanikala krivdo za smrt dveletne Arine, hčerke obdolžene Alibabićeve, se je včeraj na kranjskem okrožnem sodišču začelo sojenje zoper obdolžena Jeseničana. Tožilstvo jima očita zanemarjanje in surovo ravnanje z mladoletnim otrokom, šest kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe ter po eno kaznivo dejanje povzročitve hude telesne poškodbe, posebno hude poškodbe in posebno hude poškodbe, ki je imela za posledico smrt deklice 4. julija lani. Včerajšnja glavna obravnava je bila namenjena zagovoroma obdolženih. Mati umrle deklice je sicer sodnici Mileni Turuk znova zanikala vse obtožbe, krivdo za usodne poškodbe, ki so privedle do dekličine smrti v ljubljanskem kliničnem centru, pa je pripisala nekdanjemu partnerju. Slednji pa je zatrdil, da se je deklica sama z glavo udarila v radiator.

Kranjska okrožna tožilka Tina Lesar je dolgo naštevala, kaj obdolženima očita. Med januarjem in 2. julijem lani naj bi tako Alibabićeva in Jakupi najmanj enkrat na dva tedna skupaj odšla od doma in otroka za dlje časa pustila v stanovanju skupaj s psom, ki je pogosto lajal in cvilil. Med obiski naj bi morala deklica vedno ostati v drugi sobi, je tožilka začela z obtožbami.

Zadnji mesec pred smrtjo ji nista več dajala dovolj hrane in pijače, zato je začela deklica vidno hujšati, poleg tega naj bi močno zanemarila skrb za njeno higieno, le redko naj bi jo še previla, je nadaljevala tožilka. Alibabičeva naj bi hčerko vsaj enkrat s silo vrgla v posteljo in jo oklofutala, Jakupi pa naj bi enkrat deklico pustil samo v stanovanju za pet ur. Tudi 1. julija, dan preden so deklico zaradi izredno hudih poškodb odpeljali v bolnišnico, naj bi bila deklica kar sedem ur sama, neprevita, brez hrane in pijače. Alibabičeva naj bi po navedbah tožilstva hčerko enkrat zvezala z rjuho in predpasnikom, da ni mogla hoditi.

Obtožba še navaja, da je najmanj eden od obdolženih otroka zbadal z injekcijsko iglo, drugi obdolženi pa je to dopustil, tako da je na otrokovi roki in prsnem košu ostalo veliko vidnih vbodljajev. Okoli 30. junija lani naj bi deklico eden od obdolženih udaril s predmetom, drugi pa je to dopustil, da je imela poškodovano desno nadlaht. Med 28. junijem in 2. julijem naj bi ubogemu dekletcu skozi zadnjik v črevesje potisnila napihnjen balonček dolžine 7,5 centimetra. Tožilstvo obdolženima tudi očita, da deklice zaradi slabega zdravstvenega stanja nista nikdar odpeljala k zdravniku.

Tožilka je v nadaljevanju navedla, da je eden od obdolženih drugemu tudi dopustil, da je deklico med januarjem in majem lani močno udaril v hrbet in ji povzročil zlom dveh reber, v začetku marca pa z deklico ravnal tako, da je prišlo do topega udarca, ki je povzročil podplutbe okoli enega očesa. Prav tako naj bi deklico nekdo od njiju tako močno udaril v glavo, da je dobila kronični hematom na desni strani velikih možganov. V zadnjem mesecu pred smrtjo je nekdo deklico večkrat udaril po glavi in zadnjici. Konec junija je bila na dekličini levi roki tudi ugasnjena cigareta.

Vse našteto trpinčenje je po prepričanju tožilstva vrhunec doseglo med 30. junijem in 2. julijem lani, ko naj bi obdolžena z Arino ravnala tako, da je prišlo do njenega udarca v oster predmet in ji je ob tem razpočilo zgornjo levo veko, v istem obdobju pa jo je nekdo tako močno udaril v glavo, da ji je izbilo in odkrušilo po en zob, dobila je rane na ustnicah, številne obtolčenine in akutni hematom velikih možganov, zaradi česar je 4. julija umrla.

Jakupijev zagovornik Damjan Pavlin je takšni obtožnici ugovarjal, ker po njegovem ni sklepčna, saj dejanja niso konkretizirana in individualizirana za vsakega obdolženega. Prav tako pri očitku Jakupiju, ki je sicer po mnenju odvetnika zgrešeno predstavljen kot otrokov očim, tožilstvo ni navedlo, katere dolžnosti do deklice je bil sploh pravno dolžan izpolniti.

Prva se je pred sodnico zagovarjala mati umrle deklice, ki je v joku povedala, da je 2. julija zjutraj odšla v službo, s hčerko pa tedaj ni bilo še nič narobe. Kasneje jo je v službo v Hotelu Krek v Lescah poklical Jakupi in ji povedal, da punčka plitko diha, da je vsa bela in ima na pol odprte oči. Sama je poklicala reševalce. Ko je prišla domov, so bili tam že reševalci in kriminalisti, njej pa so morali dati pomirjevalo. »Jakupi je bil ves čas tiho, bil je bled, ni se hotel pogovarjati, karkoli sem ga vprašala,« je zatrdila sodnici. Šele v Ljubljani so ji zdravniki povedali, da ima deklica tako hude možganske poškodbe, da bo težko preživela.

Glede ostalih poškodb je Alibabičeva dejala, da so se hčerki večinoma pripetile med igro, k zdravniku pa je ni peljala, ker se ji poškodbe niso zdele resne ali pa ji Jakupi tega ni pustil. O svojem tedanjem partnerju je povedala, da ga je imela Arina rada in da pred njo ali njenimi preostalimi hčerkami z Arino ni bil nasilen. Pojasnila je še, da se je sprva ljubeč Jakupijev odnos do Arine res spremenil v zadnjem mesecu, potem ko je prejel odločbo za plačevanje preživnine za dva otroka iz prejšnjega razmerja. Tedaj naj bi Arino začel sovražiti in jo obkladati z besedami, kot sta »stoka, kopile« (živina, pankrt, op. p.), enkrat pa jo je z glavo tudi butnil v omaro. Kako se je v dekličinem črevesju znašel balon, ni znala odgovoriti, prav tako ni nič vedela povedati o vbodih z injekcijsko iglo. Zanikala je, da bi deklico, razen 1. julija, ko sta bila oba istočasno v službi, po več ur puščala samo, tudi redno ji je kuhala in jo previjala.

Obdolženi Mirzan Jakupi je v zagovoru zatrdil, da se je Arina usodno poškodovala 1. julija zvečer, ko ni hotela zaspati in je norela, pri tem pa da je z glavo udarila v radiator. Naslednje jutro, ko ji je dal jesti in jo previl, je delovala še normalno. Potem je zaspal in ko se je zbudil, je opazil, da je negibna. Tedaj je poklical Alibabićevo. Glede svojega odnosa do deklice je povedal, da je ni sovražil, niti tepel, vedel pa je, da zanjo zaradi finančne stiske in zdravstvenih težav z Alibabićevo ne moreta skrbeti, zato je partnerko nagovarjal, naj skrb za otroka prepusti njenemu biološkemu očetu ali komu drugemu.