Župan Janez Fajfar na gradbišču v Mlinem, kjer obnavljajo cesto in urejajo obalo. / Foto: Tina Dokl

Promet se umika iz jezerske sklede

Prednost pri načrtovanju razvoja v občini bodo namenili prometni ureditvi Bleda, saj bo šele to dalo prostorski in razvojni zagon tudi drugim dejavnostim in naložbam, poudarja blejski župan Janez Fajfar. Od ostalih naložb v prihodnjem kratkoročnem obdobju je poudaril še selitev knjižnice in vzpostavitev medgeneracijskega središča na Selišah ter obnovo dotrajane zgradbe matične osnovne šole.

Na Bledu praznujejo občinski praznik v spomin na prvo omembo Bleda v pisnih virih, od česar letos mineva 1013 let.

Na Občini Bled so v sklopu projekta LAKtive Tourism pripravili turistični produkt, s katerim spodbujajo starejše, da Bled obiščejo tudi zunaj visoke turistične sezone. Za projekt so pridobili tudi nepovratna evropska sredstva. Ob občinskem prazniku bodo na Bledu štiri dni gostili partnerje projekta iz Italije, Makedonije, Španije in Irske. Predstavili jim bodo program novega turističnega produkta, ki bo vključeval vodene obiske znamenitosti, aktivnosti na in ob jezeru, druženje z upokojenci iz blejske občine in podobno.

Občinski praznik je priložnost, da pripravite obračun s preteklim letom. Kaj bi izpostavili kot največjo pridobitev v letu, ki je za nami?

»V vsaki krajevni skupnosti smo izvedli nekaj investicij, s čimer še naprej zagotavljamo sorazmeren razvoj vseh delov občine. Se pa počasi preusmerjamo k središču Bleda, ki je na račun naložb v podeželskih okoljih zadnja leta stagniralo. Ne nazadnje smo predlani sprejeli podrobni prostorski načrt za ožje središče Bleda, lani pa na tej osnovi prišli do najboljše natečajne rešitve za ureditev Jezerske promenade. Najbolj splošnega pomena za vso občino in širše pa sta bili lani zagotovo obnova Rečiške ceste z novim pločnikom kot del severne razbremenilne ceste in komunalna oprema območja bivše tovarne Vezenine, kjer nastaja novo poslovno-stanovanjsko središče Bleda.«

Z obnovo Rečiške ceste ste naredili prvi korak v smeri dokončne izgradnje severne obvoznice. Kdaj je mogoče pričakovati nadaljevanje gradnje in kdaj predvidoma se bodo vozniki po njej lahko zapeljali proti Pokljuki?

»Občina je že pridobila gradbeno dovoljenje, re­publiška direkcija za in­f­rastrukturo pa tudi objavila javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje ceste. Če ne bo prišlo do pritožbe morebitnih neizbranih izvajalcev, se bodo dela začela še pred poletjem, zaključek je predviden junija prihodnje leto. To pomeni, da bi se v visoki poletni turistični sezoni v veliki meri rešili zastojev skozi Bled. Pri tem ne pozabimo, da imamo skoraj kilometer in pol trase že zgledno obnovljene in bo novogradnja med Seliško in Rečiško cesto res pika na i.«

Kako pa kaže južni obvoznici?

»Tudi priprav na južno razbremenilno cesto smo se lotili s polno paro. Pospešeno pridobivamo zemljišča. Imamo jih že blizu polovico, zlasti na vzhodni strani trase. Prvi del od betinskega klanca z velikim krožiščem skozi pokriti vkop mimo Alpskih blokov do predora Straže bi tako lahko začeli graditi že leta 2019, vse skupaj pa tudi na zahodni mlinski strani proti Bohinju končali do sezone 2021. Zagotovo pa bo pri tem projektu treba vložiti še ogromno truda, dobre volje, kompromisov in tudi politične podpore. Kljub navidezni samoumevnosti morda marsikdo ne razmišlja tako.«

Na območju nekdanje tovarne Vezenine je že zrasel nov trgovski center. Kako se bo to območje razvijalo v prihodnje?

»V nadaljevanju skupaj s severno obvoznico najprej pričakujemo gradnjo bencinskega servisa, skoraj so­časno pa sledi še gradnja oskrbovanih stanovanj za starejše in nekaj običajnih stanovanj. Občina z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvija medgeneracijsko središče. To bo poleg dnevnih aktivnosti za vse generacije pod isto streho nudilo tudi dnevno varstvo starejših in novo knjižnico. Pri tem računamo na velike prostorske in finančne sinergije, Bled pa na kakovostne nove javne prostore in programe.«

Na Selišah, kjer zdaj stoji trgovski center, je bilo doslej urejeno začasno parkirišče, največje na Bledu. Kje po novem lahko še parkirajo občani in obiskovalci Bleda?

»Samo nekaj metrov stran ob Seliški cesti je ponovno urejenih 120 parkirišč. Imamo tudi dogovor z Mercatorjem, da njihova parkirišča proti plačilu prav tako lahko uporabljajo zunanji obiskovalci. Novo območje za parkiranje se ureja pri Športnem parku Bledec na območju dosedanjega zbirnega centra za odpadke. Avtobusi in avtodomi prav tako lahko parkirajo na Selišah pri Mercatorju. Skratka, novih površin je precej, samo navade bo treba še spremeniti. Računamo pa tudi, da bodo ponudniki nastanitev postopoma poskrbeli za svoje goste v okviru svojih objektov.«

Na občini načrtujete tudi umik prometa z Jezerske promenade. V kateri smeri snujete njeno prenovo?

»Na zadnji seji smo sprejeli celostno prometno strategijo in eden njenih prvih učinkov je vzpostavitev ob­močja za pešce in kolesarje ter druge oblike tako imenovane mehke mobilnosti v ožjem središču Bleda, torej na delu Jezerske promenade ter med Festivalno in Ledeno dvorano mimo občine. Ponovno torej vabim zlasti slovenske obiskovalce, ki večkrat obiščejo Bled, da uporabijo bolj oddaljena parkirišča, vendar še vedno vsa dosegljiva v petih do desetih minutah od jezera. Promenado in središče Bleda pa postopoma namenjamo drugim vsebinam, zlasti pa si ne moremo več privoščiti motoriziranega vrveža v jezerski skledi.«

Podobo Bleda že vrsto let kazi propadajoča Riklijeva vila v neposredni bližini jezerske obale. Ali je mogoče že znano, kakšne načrte ima lastnik z vilo na elitni lokaciji ob jezeru?

»Zadnji načrti so bili pripravljeni v smeri prenove obstoječega objekta, vendar je verjetno preveč dotrajan, da bi ga sploh bilo možno ohranjati. Občina je s podrobnim prostorskim načrtom lastniku omogočila, da ga tudi podre in na istem mestu zgradi nov objekt z novo namembnostjo, med drugim tudi z nastanitvenimi zmogljivostmi. S tem razširjamo možnosti, ampak spet je na koncu vse odvisno od lastništva. Žal si občina takšnega večmilijonskega nakupa ob vseh drugih nujnih potrebah ne more privoščiti. Imamo pa načelen dogovor z lastnikom, da bo v primeru morebitne prodaje objekta z občino najprej izvedena zamenjava zemljišč, da bodo vsaj sprehajalne poti v javni lasti, posest vile pa navznoter zaokrožena.«

Občine so za razliko od preteklih let vse bolj odvisne od lastnih proračunskih virov, saj na voljo ni več toliko zunanjih finančnih virov. Na kakšen način postavljate prioritete pri razvoju?

»Absolutno prednost imajo prometne ureditve, saj bodo šele te dale prostorski in razvojni zagon drugim dejavnostim in naložbam. Obe razbremenilni cesti bosta sprostili nekaj kilometrov obstoječih cest za bodisi bolj umirjene oblike prometa bodisi za nove, predvsem turistične in rekreativne dejavnosti. Urejena Jezerska promenada po eni strani pomeni dokončen umik prometa iz jezerske sklede, na drugi strani pa veliko priložnost za promocijo in izboljšanje videza kraja. Sočasno gradimo parkirišča in spodbujamo vse oblike trajnostne mobilnosti. Gradimo pločnike in kolesarske poti, po potrebi pa bomo nadgradili tudi javne prevoze.

Od ostalih naložb v prihodnjem kratkoročnem obdobju bi poudaril še selitev knjižnice in vzpostavitev medgeneracijskega središča na Selišah ter obnovo dotrajane zgradbe matične osnovne šole. Vse to so milijonski projekti, skoraj preveliki za tako majhno občino, kot je naša. Nepovratnih sredstev in drugih pomoči, razen v obliki posojil z ugodno obrestno mero, ni na voljo. Verjetno bo treba v prihodnjih letih še nekajkrat krepko stisniti pas.«

Lani ste se tudi za Bled lahko pohvalili z rekordno turistično sezono. Kako vidite možnosti za nadaljnji turistični razvoj na Bledu?

»Na eni strani se nam dogajata dva pozitivna trenda, in sicer hoteli in ostali objekti okoli jezera dobivajo nove lastnike, v tej drugi generaciji privatizacije lastnike z bolj jasnimi nameni. Na drugi strani žal še vedno opažamo premalo povezovanja med drugimi deležniki na destinaciji, kjer bi morala tudi naša turistična organizacija bistveno več postoriti, zlasti ker se več kot polovico turističnega prometa odvije zunaj hotelov. Tukaj vidim še veliko priložnost.«

Kaj bi za konec zaželeli občanom ob občinskem prazniku?

»Čim več dobre volje, tvornega sodelovanja in dobrega počutja v našem kraju. In enako velja za vse ostale obiskovalce!«

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

jasno
vlažnost: 87 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

4/22

četrtek

6/23

petek

6/25

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

PREDAVANJA / Češnjica, 11. april 2024

Predavanje o boreliozi

IZLETI / Naklo, 11. april 2024

S kolesom v Voglje

GLASBA / Šenčur, 12. april 2024

Šenčurska glasbena srečanja

RAZSTAVE / Koroška Bela, 12. april 2024

Likovna dela sekcije Kreativnost

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 12. april 2024

Vzorčni valjček

PREDAVANJA / Žiri, 12. april 2024

O potovanju po Afriki

IZLETI / Kokrica, 12. april 2024

Pohod na Križno goro

GLASBA / Kranj, 13. april 2024

Večerna pesem

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...