Z roko v roki

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 6. april 2017 / 12:13  

Pretekli mesec sem imel priložnost biti skupaj z ljudmi, ki del svojega časa namenjajo pomoči drugim. Takih društev ali združenj je več, le mi se moramo odločiti in uporabiti njihove storitve. Pogosto so celo brezplačne. Imel sem kratko predavanje v medgeneracijskem društvu Z roko v roki. Zaradi večletnega dobrega vodenja društva in zaradi srčne predanosti prostovoljcev je društvo po velikosti celo na drugem mestu v državi. Skrbijo za starejše ljudi, hkrati pa se osredotočajo na pripravo srednje generacije na starost. Glavna dejavnost je organizacija skupin starih ljudi za samopomoč. Korist od takšnih skupin imajo tako prostovoljci, ki vodijo skupine, kot predvsem starejši, ki redno in z veseljem prihajajo v skupine. V teh skupinah mora biti že veliko dobrega, saj jih je v Sloveniji že več kot petsto.

Starejši ljudje pogosto tarnajo, da so osamljeni. Otroci so odšli od doma ali pa so doma in so po cele dneve v službah. V teh in podobnih skupinah je verjetno pomemben dejavnik zadovoljstva podobna starost udeležencev. Niti ni treba veliko govoriti in že se med seboj razumejo. Mlad človek ne more razumeti skupka izkušenj starejšega. Priporočljivo je, da v različnih življenjskih obdobjih rešujemo in delimo svoje probleme, izkušnje in veselja s svojimi vrstniki. Ne moremo pričakovati, da nas bodo npr. otroci razumeli. Preprosto nimajo izkušenj. Lahko se sicer potrudijo, ko jim razlagamo o sebi in svojih doživljanjih, v celoti pa nas ne morejo razumeti. Po drugi strani starejši lažje razumemo mlajše, saj smo mi bili nekoč v njihovih letih.

Škoda, da bi doma samevali, se smilili sami sebi in se jezili, ker nas nihče ne obišče. Priložnosti imamo tudi v starosti dovolj. Skupine, ki jih organizira medgeneracijsko društvo Z roko v roki, so ena izmed možnosti. Tam je veliko srčnih prostovoljcev, ki nam bodo nudili pomoč. Le odločiti se moramo, da bomo na ta način poskrbeli zase. Res ni potrebno veliko, da se nam razbije monotonost vsakdanjika. Moramo pa te in takšne korake storiti sami. Družba nam ponuja priložnosti, mi pa izberemo. Najslabše je, če obtičimo doma brez stikov z vrstniki. Vsi starejši imajo ogromno zakladnico izkušenj in zakaj si jih ne bi izmenjevali. Čas hitreje mine, spoznavamo, kako nas je življenje vsakega posebej obrusilo.

Pred kratkim smo zapisali, da je v naši deželi veliko do­brega. Poglejmo zopet okoli sebe, kaj vse nam nudi današ­nja Slovenija. Včasih so se vsaj pozimi po vaseh dobivali npr. pri ličkanju koruze. Danes imamo vsak svojo koruzo v televiziji in računalnikih. Ker pa smo družabna bitja, potrebujemo drug drugega. Ne zatirajmo te naravne potrebe človeka, porinimo samega sebe v družbo in pojdimo z roko v roki skupaj naprej.