Občina Tržič brez odškodnine

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Tržič / torek, 14. marec 2017 / 07:34  

Občini Tržič po odločitvi sodišča ne pripada 2,82 milijona evrov odškodnine, ki jo je zaradi domnevnih sodnih napak pri denacionalizaciji Vile Bistrica zahtevala od države.

Tržič – Okrožno sodišče v Kranju je zavrnilo tožbeni zahtevek Občine Tržič, ki je zaradi izgubljenega prihodka in škode, nastale zaradi domnevnih napak sodišč v postopku denacionalizacije Vile Bistrica, od države terjala 2,82 milijona evrov odškodnine, skupaj z zamudnimi obrestmi pa okoli štiri milijone evrov. Kot je razvidno iz sodbe okrožne sodnice Brigite Porenta, Občini Tržič v pravdnem postopku ni uspelo dokazati ene od kumulativno določenih predpostavk odškodninske odgovornosti, to je odgovornosti države, zato se sodišče z ostalimi predpostavkami (vzročna zveza, škoda, krivda) niti ni ukvarjalo in je tožbeni zahtevek zavrnilo. Župan Borut Sajovic je že napovedal, da se bodo na sodbo pritožili. »Hočemo, da pravica dobi svoje mesto, razlog za naše vztrajanje je tudi v mnenju enega od nekdanjih ustavnih sodnikov, ki nas opogumlja, da če pravice ne bomo dosegli v Sloveniji, jo bomo zagotovo v Brus­lju. Zgodba o Vili Bistrica je podobna zgodbi iz Ročevnice, ki dokazuje, da sta tudi v naši državi možna razmislek in poprava storjenih krivic,« je dejal. Sodnica je sicer občini naložila tudi plačilo 5264 evrov stroškov, ki jih je s pravdo na prvostopenjskem sodišču imelo državno pravobranilstvo kot zastopnik države.

»Občina ima namen, da opozori na eno od številnih denacionalizacijskih krivic, ki so se zgodile v Tržiču in tudi širše v državi. Primer Vile Bistrica prav kriči v nebo, ker je bila odškodnina izplačana, v Sloveniji pa je po mojih podatkih vsaj še dvajset podobnih primerov, s katerimi pa se nihče ne ukvarja. A bi se država zagotovo morala, saj bodo stroške takšne denacionalizacije plačevali še naši vnuki,« je še opozoril tržiški župan.

Odvetnik Jože Kristan, pooblaščenec Občine Tržič, je pojasnil, da je kranjsko sodišče sicer priznalo nekaj nepravilnosti, ki so bile storjene v preteklih sodnih postopkih, vendar pa je ocenilo, da zaradi teh napak ni odgovorna država, ampak Občina Tržič, ki vseh nepravnosti in nezakonitosti ni uveljavljala v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. »Odgovoren ni torej tisti, ki nepravilnosti stori iz hude malomarnosti, arbitrarnosti ali celo samovolje. Odgovoren je tisti, ki da ni zadosti glasno in pravočasno vpil,« je kritičen do sodbe. Ob tem dodaja, da bi še razumel, ko bi malomarno, arbitrarno in samovoljno ravnalo le prvostopenjsko sodišče. »Ko pa nezakonitosti storita tudi višje in vrhovno sodišče, stvari niso več tako preproste.«

Občina Tržič, ki je Vilo Bistrico uporabljala v protokolarne namene, v odškodninski tožbi državi očita domnevne sodne napake, zaradi katerih je bila Vila Bistrica leta 2004 v denacionalizacijskem postopku vrnjena francoskemu državljanu Guyju Masquereju kot pravnemu nasledniku industrialca Lea Gassnerja. Občina v tožbi zatrjuje, da je kranjsko sodišče storilo ključno napako med letoma 2002 in 2004, ko je pravico do vračanja v naravi dalo državi, ob obnovi postopka leta 2009 pa je bilo odločeno, da Občina Tržič pri Vili Bistrica sploh nima pravnega interesa. Leta 2009 je nato občina tik pred iztekom zastaralnega roka v londonskem arhivu našla pisni dokaz, da je vdova Cvetana Gassner za vilo prejela skoraj 642 tisoč funtov odškodnine in podpisala tudi izjavo, da se odpoveduje uveljavljanju vseh nadaljnjih zahtevkov. Občina je zato na sodišče takoj vložila zahtevo za obnovo denacionalizacijskega postopka, a jo je sodišče zavrnilo, izjalovili pa so se tudi vsi poskusi državnega pravobranilstva. Država oziroma v njenem imenu državno pravobranilstvo v odgovoru na tožbo zatrjuje, da je občina imela možnost učinkovitega varstva svojih interesov, vendar pa v denacionalizacijskem postopku ni nikdar zatrjevala, da je lastnica Vile Bistrice, zato je sodišče leta 2003 ugotovilo, da je nepremičnina last države.

Sodnica Porenta med drugim v sodbi ugotavlja, da nepravilno odločanje sodišč samo po sebi še ni protipravno v smislu, da bi utemeljilo odškodninsko odgovornost države po 26. členu ustave, po katerem ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo s svojim protipravnim ravnanjem povzroči državni organ. »Odškodninski spor in v njem vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, je mogoč samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode, in ko je šlo za najhujše oblike protipravnosti,« je opozorila. Glede plačane odškodnine Cvetani Gassner pa je sodnica ugotovila, da ji ta ni bila izplačana v celoti, ampak le v višini 116.939 funtov.