Oddih

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 2. marec 2017 / 08:24  

Šolarji ga imenujejo počitnice. Danes je tako, da imajo šolarji in dijaki počitnice vsaka dva meseca. Vmes so pa že tako utrujeni, da jih odrasli včasih težko gledamo. Privoščiti jim želimo prijetne dni, a hkrati jih želimo pripraviti na odgovorno življenje. Še najbolje je, da jim želimo, naj za svoj poklic izberejo svoj hobi. Tudi če jim to uspe (malo nas je takih), si bodo morali občasno in redno vzeti čas zase ter za svoj oddih.

Včasih je bilo mnogo poklicev, ki ste jih opravljali v naravi. Mnogo manj ste sedeli. Še posebno na kmetijah ste bili v naravi in z naravo. Bilo je veliko fizičnega dela, malo sedenja. Skrbi pa so bile takrat in danes podobne. V službo hodimo, da preživimo in da tudi v službi pokažemo svoje talente. Če imamo svoje delo radi, če se tam lahko potrdimo in še posebno, če nas nadrejeni pogosto pohvalijo, je nevarno, da delu posvečamo preveč časa. In pozabimo nase. Nato sledi poznani pojav, ki mu rečemo izgorelost. Ko nas telo opozori, da je preveč, je pogosto že prepozno. Zato moramo imeti sami sebe radi in se občasno odklopiti od rutinskega dela in od skrbi, ki nam jih povzroča delo.

Za ljudi, ki so podvrženi izgorelosti, mora poskrbeti tudi delodajalec. Vsak šef ali lastnik točno ve, kateri so ključni zaposleni in da je treba za njih poskrbeti. Tudi tako, da jih spodbudi, naj si vzamejo nekaj časa zase. Počitnice so pravi čas za to. Družina nas vsaj malo prisili, da za teden dni pozabimo na službo. Večina dela bo počakala oziroma ga bomo naredili prej ali potem. Delodajalci naj omogočijo zaposlenim, ki imamo še manjše otroke, da počitnice preživimo skupaj. Tako še bolj cenimo podjetje, ki nam daje kruh. Še bolj bomo zadovoljni in še lažje in več bomo delali, saj cenimo, ko nas nekdo malo prisili, da si vzamemo čas za svoje najdražje. Seveda smo nato sami odgovorni, da svoj oddih spremenimo v prijetna vzdušja z ljudmi, ki jih imamo radi. Zato smo zaposleni vedno hvaležni nadrejenim, ki znajo videti tudi naše potrebe in želje po oddihu.

Ljudje, ki ste izven aktivne delovne dobe, v šali pravite, da imate ves čas dopust. Mnogi imate kmetije, kjer pomagate naslednikom. Nekateri zelo aktivno poskrbite za varstvo vnukov. Spet tretji imate hobije, ki vam jih prej ni uspelo uresničiti. Če pa je vse prav, se življenje v tretjem življenjskem obdobju začne umirjati. Lažje sestavljamo celoto in večkrat premišljujemo o preteklih dogodkih. Zato je tudi za starejše dobrodošlo, da si vzamejo čas za počitek, dopust, oddih, predvsem za spremembo okolja. Saj ni treba veliko. Morda le obiščite sina ali hčer in opazujete sadove svojega dela. Pojdite smučat, skočite na kakšen hrib, peljite se s kolesom, poglejte svoje dosežke in si jih podelite med seboj, skuhajte nekaj novega, recitirajte si Prešerna ali berite Dostojevskega … Koliko možnosti za lepo starost.