Nacionalni park kot breme

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / sreda, 1. marec 2017 / 15:53  

Svetniki javnega zavoda Triglavski narodni park (TPN) so na zadnji seji sveta zavrnili predlog programa dela zavoda za letos, s čimer so izrazili svoje nezadovoljstvo z višino sredstev, ki jih država namenja za delovanje zavoda. Sredstva so se v preteklih letih iz leta v leto zmanjševala in tudi letos je država javnemu zavodu za delovanje namenila zgolj dober milijon in pol evrov, kar bo po opozorilih svetnikov in tudi direktorja zavoda Bogomila Breznika zadostovalo zgolj za plače ter stroške blaga in storitev, zmanjkalo pa ga bo za prepotrebne investicije in spodbude lokalnim skupnostim. To pa pomeni, da država ne spoštuje niti lastnih zakonov, saj s tem zakon o TNP, ki so ga sprejeli pred sedmimi leti, ostaja mrtva črka na papirju.

Zato ne preseneča, da je svetnikom tokrat dokončno prekipelo in so se odločili tudi z nesprejetjem programa dela pritisniti na državo, naj zagotovi dodatna sredstva, da bi zavod lahko izpolnjeval naloge, ki so jim jih z zakonom sami predpisali. Kritičen je bil tudi Breznik, ki je odnos države do parka označil za »mačehovskega«. A ni prvič, da se je zavod TNP znašel v tako nezavidljivi situaciji, take razmere se vlečejo že vrsto let. Že prejšnji direktor Peter Skoberne se je pritoževal, da v zavodu dihajo »na škrge«. Takratni predsednik sveta Darij Krajčič pa je dogajanje v zavodu primerjal celo z nekrofilijo, saj je ocenil, da to ni življenje, ampak smrt, torej da bi dramatično zniževanje sredstev lahko privedlo do zloma na področju upravljanja s parkom. Vsem bi moralo biti namreč jasno, da parka ne moremo imeti, če za to ne zagotovimo finančnih sredstev. Ob sprejemanju zakona o TNP so se v lokalnih skupnostih na območju parka najbolj bali ravno tega, da jim bo prinašal predvsem omejitve. In prav zato, da bi v parku videli tudi prednosti, je država v zakon vnesla razvojne spodbude za lokalne skupnosti na območju parka, s katerimi bi zagotovili tudi razvoj primernih gospodarskih dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest.

A na vse te obljube so očitno hitro pozabili, saj tudi zavod, ki skrbi za upravljanje parka, že več let bolj ko ne životari. In je zato mogoče razumeti nekatere cinične pripombe, da očitno ne bi bilo nobene škode, če bi park kar ukinili, saj, kot kaže, je vsem le v breme. Lokalnim skupnostim, ker jim za zdaj prinaša predvsem omejitve, pa tudi državi, ki ni sposobna oziroma se ji ne zdi pomembno zagotoviti sredstev za delovanje edinega nacionalnega parka pri nas.