Gorenjska športnica na Švedskem

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: / ponedeljek, 27. februar 2017 / 07:26  

Ines Berginc z Jesenic se je poleti leta 2014 odločila, da nov izziv poišče na Švedskem, v Ulricehamnu, kjer je bila do nedavna trenerka umetnostnega drsanja, uživa pa tudi v švedski glasbi, skandinavskem dizajnu, modi in še marsičem.

Kaj ste počeli, preden ste se podali v tujino?

»Diplomo imam iz univerzitetnega študija na Ekonomski fakulteti, dobila sem celo nagrado za diplomsko delo, na IEDC Bled pa nagrado za bodoče vodje. Po študijih sem bila sprejeta na prakso v Italijo, na inštitut, kjer smo gostili tudi Nobelove nagrajence. V spominu so mi najbolj ostali zelo lepa lokacija in ambient, mesto zraven jezera in svoboden duh ljudi. Predvsem sem vzljubila italijanski utrip življenja!«

Kakšna je bila vaša športna kariera?

»Olimpijski komite mi je dodelil status kategorizirane športnice, umetnostne drsalke. Šport zahteva veliko mentalnih in fizičnih naporov. Na drsalnih revijah v tujini, tudi v Franciji sem sodelovala z zelo znanim koreografom iz Belgije, modnim oblikovalcem iz Španije ter producentom dobitnikom nagrade San Remo iz Monaka. Čast sem imela nastopati tudi pred kraljico Španije. Prihajam iz športne družine, mama je bila prav tako umetnostna drsalka, tudi oče športnik, nekaj časa tudi trener. Moja trenerska pot se je začela na Jesenicah in na Bledu, in sicer med študijem, nadaljevala pa v Kranju ter vzporedno v Mariboru. V gorenjskih klubih smo se na žalost razšli.«

Kaj delate na Švedskem?

»Do nedavna sem delala v športu, bila sem glavna trenerka v klubu s 180 drsalci različnih nivojev. Sodelujem z najboljšimi trenerji na Švedskem, trenirala sem tudi bodoče najboljše drsalce Švedske. Obiskali so nas tudi nekdanji najboljši švedski drsalci, kot sta Viktoria Helgesson in Kristoffer Berntsson. Pri delu mi je všeč profesionalnost, prijateljski odnos in harmonija. To je moj način. Ni napetosti in tekmovalnosti. Takega življenja se hitro navadiš. Sedaj mislim, da bom s tem za nekaj časa zaključila, saj imam druge prioritete. Odprta sem za poslovno sodelovanje tako s slovenskimi kot s švedskimi podjetji. Zelo rada tudi potujem, večinoma se obiskujemo s prijatelji z vsega sveta. Prijateljstvo je dragoceno. Tudi oddaljenost ima svojo ceno in redko kdo razume, da je turizem nekaj drugega kot življenje v tujini. Včasih si res čisto sam.«

Kaj počnete v prostem času, kako se sporazumevate?

»Švedsko govorim zelo dobro. Ko sem v Sloveniji, pogrešam sprehode ob jezeru Asunden, ki me spominja na morje ter skok v Göteborg, drugo največje mesto na Švedskem, kjer se naužijem mestnega utripa in večerov. Včasih tudi skočim na bližnje otočke. Veliko meditiram. Rada imam švedsko glasbo, skandinavski dizajn, blagovne znamke, inovativnost in modo. Precizno in elegantno.«

Kakšni so Švedi?

»Švedi kot narod so v redu, sicer zelo nedostopni. Tipičnega Šveda namreč težko spoznaš ob kavi oziroma kozarcu vina zvečer. Imajo svoje navade, so zelo povezani in volonterski, lahko bi rekla, da so super ekipa. So zelo ponosen narod, lepi, spoštljivi in prijazni, pogrešam pa več topline in temperamenta. Slovenci in Švedi, če v grobem primerjam, imamo oboji radi šport, predvsem zimski. Slovenci smo predvsem bolj tekmovalni, včasih nevoščljivi, ampak vsaka stvar ima svoje prednosti in slabosti.«

Ali pogrešate dom?

»Z domačimi in prijatelji smo v stiku vsak dan, redko pa se kdo odloči za obisk. Zelo sem bila vesela srečanja Katje Višnar in trenerja Nejca Brodnika z ekipo na svetovnem pokalu teka na smučeh v Ulricehamnu. Čeprav imam na Švedskem tudi sorodnike, še ne vem, koliko časa bom ostala. Pri odločitvah sem bila vedno spontana. Želim si raziskati še malo več Skandinavije. Tudi mačka Stella je razlog, zakaj je vsaka nenadna odločitev lahko problem. Zelo je navezana name. Rada imam tudi dom, Slovenijo, zato se veselim tudi prihodnjih novih mednarodnih poslovnih in trenerskih priložnosti, ki me tudi lahko pripeljejo nazaj domov.«