Z gibanjem telesno in duševno zdravi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Osrednja Gorenjska / nedelja, 12. februar 2017 / 17:20  

Psiholog prof. dr. Matej Tušak je v Preddvoru spregovoril o zdravju na delovnem mestu, o koristnosti gibanja za zdravje in o soočanju s stresom.

Preddvor – Za naše današnje življenje je značilno, da imamo manj prostega časa, da živimo stresno, da veliko delamo in nas pri tem vodi tekmovalnost, vse bolj smo storilnostno orientirani, želimo dosegati uspehe za vsako ceno, pri tem pa pozabljamo na rekreacijo, igro, uživanje, na uravnoteženost v življenju. V Sloveniji, kjer smo pred desetletji nenadoma prešli v kruti kapitalizem, smo znani po visoki produktivnosti, veliko in dobro delamo, a pri tem osebno življenje, prosti čas in regeneracijski čas, ko bi si morali »napolniti baterije« za nov zagon, puščamo na stranskem tiru. Tako ni čudno, da prihaja do izgorelosti in da zaradi vsakodnevnih stresov zbolevamo za različnimi boleznimi. A delamo celo bolni, po prezentizmu (navzočnosti na delovnem mestu kljub bolezni) smo Slovenci v samem vrhu, je dejal psiholog prof. dr. Matej Tušak na predavanju, ki sta ga v Preddvoru pripravili tamkajšnja organizacija Rdečega križa in Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj. To razmišljanje je bila iztočnica za razmišljanje o zdravju na delovnem mestu, o koristnosti telesne aktivnosti za telesno in duševno zdravje in o aktivnem spopadanju s stresom.

Prevelika pričakovanja

Veliko je bolezni, povezanih s stresom, s katerim se soočimo, ko imamo občutek, da ne zmoremo izpolniti pričakovanj, ki nam jih nalaga življenje ali si jih postavimo kar sami. Matej Tušak poudarja velik pomen telesne aktivnosti tako za fizično kot za duševno zdravje, za boljše počutje, dobro človekovo samopodobo, samozavest ... Ljudje teoretično tudi sami vemo, da je gibanje dobro za naše zdravje in počutje, a ker smo ujetniki ustaljenih (slabih) navad, se težko spravimo v pogon. Da bi začeli stvari spreminjati, se je treba najprej zavedati, kaj nam lahko povzroči prevelika preobremenjenost, nato pa začeti spreminjati navade. Ob tem je Tušak omenil tudi programe, s katerimi ljudi spraviti v pogon, denimo aplikacijo na telefonu, ki ti naloži vsakodnevno dozo gibanja, in če je ne izpolniš, se ti telefon zaklene. Kako težko smo danes brez telefona, pa dobro vemo in tako smo marsikaj pripravljeni storiti. Za motivacijo pa je najpomembneje, da skozi življenje sprejmemo gibanje kot vrednoto in pri tej dejavnosti uživamo. Ko je govoril o obvladovanju stresa, je gost preddvorskega srečanja med drugim dejal, naj ljudje za težave, v katerih se znajdejo, ne krivijo preveč države, delodajalca ali koga tretjega, pač pa naj se vprašajo, kaj lahko storijo sami. Na nekatere stvari pa nimamo vpliva in takrat je dobro, da se naučimo relaksacijskih tehnik, s katerimi se lahko zoperstavimo stresu. S krajšim avtogenim treningom je obiskovalcem tudi praktično pokazal, kako se lahko tega lotijo.