Koliko zdravja je v košarici pravic

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / petek, 20. januar 2017 / 15:36  

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Med drugim napoveduje uvedbo obveznega zdravstvenega nadomestila, s katerim bi razbremenili dohodkovno najšibkejše. Kaj pa čakalne dobe?

Ljubljana – »Po 24 letih smo dobili nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je sodoben in zagotavlja dolgoročno stabilno financiranje,« je na včerajšnji novinarski konferenci v prostorih vlade dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Predlog zakona prinaša košarico pravic, ki se po njenih zagotovilih ne zmanjšujejo, je pa košarica pregledna in natančno določena. Predlog podrobno definira postopke uveljavljanja zdrav­stvenih pravic, ukinjajo pa se doplačila iz pravic, ki naj bi bile po novem stoodstotno krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje naj bi ukinili.

Bolniška nadomestila naj bi postala poenotena, znašala naj bi osemdeset odstotkov od osnove, stoodstotno nadomestilo naj bi bilo le v določenih primerih, kot so poškodbe pri delu, darovanje krvi ... Predlagana sta časovna omejitev pravice do denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti in čas trajanja bolniške odsotnosti. Ministrica je pojasnila, da smo še edina država v Evropski uniji, ki časovne omejitve bolniške odsotnosti še nima. Postavljajo se minimalni in maksimalni zneski za čas bolniške odsotnosti. V predlogu je omejitev bolniške odsotnosti na eno leto oz. 18 mesecev v dveh letih, potem bo treba poiskati drugo rešitev.

Več pravičnosti naj bi prinesla sprememba prispevnih stopenj. Po novem naj bi bili namesto 11 različnih prispevnih stopenj samo še dve za delodajalce in delojemalce, ki se ne spreminjata, in prispevna stopnja za upokojence. Predlaga se uvedba obveznega zdravstvenega nadomestila. Višina zdravstvenega nadomestila se bo določila iz bruto dohodka zavezanca (aktivnih in pasivnih virov po podatkih, pridobljenih od republiške finančne uprave). Določenih je sedem dohodkovnih razredov. Primer: Zavezanec, ki je v najnižjem dohodkovnem razredu, bo za obvezno zdravstveno nadomestilo plačal dvajset evrov na mesec. Zavezanec, ki ima povprečno plačo, bo plačal 25 oz. 27 evrov na mesec. Tisti v najvišjem dohodkovnem razredu, nad petsto odstotki povprečne plače, bodo plačali 75 evrov na mesec. V sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo vključene vse osebe v republiki Sloveniji, je poudarila ministrica, prepričana, da bodo s spremenjenim načinom vplačevanja razbremenili dohodkovno najšibkejše. Neto učinek tega zakona naj bi imel pozitivni učinek v nekaj letih tudi finančno, ministrica pričakuje, da bodo v sistem zdravstvenih storitev dobili tristo milijonov evrov dodatnega denarja. S tem bo delež iz državnega proračuna, namenjenega za zdravstveno varstvo, iz sedanjih treh odstotkov zvišal na približno sedem odstotkov.

Zavod za zdravstveno zavarovanje dobiva aktivno vlogo kupca, s tem pa tudi odgovornost – predlog zakona mu tudi nalaga, da opredeli tehnične standarde materiala in medicinsko-tehničnih pripomočkov. Za skupna javna naročila se vzpostavlja portal, na katerem bodo v vpogled nabavne cene za materiale in medicinsko-tehnične pripomočke po posameznih javnih zavodih. Milojka Kolar Celarc je povedala, da gre za osemdeset tisoč artiklov v vrednosti tristo milijonov evrov.

Čakalne dobe

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar je povzela nekaj aktualnih podatkov o čakalnih dobah. Najprej to, da imajo čakalne dobe za nenujne, elektivne posege tudi v bistveno bogatejših državah, kot je naša, strinjala pa se je s tem, da ne bi smelo biti nedopustno dolgih čakalnih dob. Lani so s 7,9 milijona evrov dodatnega denarja za izbrane zdravstvene storitve zagotovili 3613 posegov več, kot najbolj učinkovit se je izkazal program koronarografije; 1. julija 2016 je nad dopustno čakalno dobo za koronarografijo čakalo 526 pacientov, 1. januarja 2017 še 103. Na revmatologiji so 1. julija 2016 nad dopustno čakalno dobo imeli 3433 pacientov, 1. januarja 2017 še 2379. Z rezultati še ne morejo biti zadovoljni, je poudarila Tušarjeva. Dne 1. januarja letos je bilo nad dopustno čakalno dobo v Sloveniji še vedno več kot štirideset tisoč pacientov! Za izbrane zdravstvene storitve za njihovo skrajševanje bodo letos namenili nekaj več kot dvajset milijonov evrov dodatnega denarja. »Cilj za konec leta 2017 je, da za resna obolenja ne bo več pacientov, ki čakajo nedopustno dolgo,« je sklenila Tušarjeva.

O tem, kaj bo z zavarovalnicami, ki tržijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki se v predlogu zakona ukinja, je ministrica Milojka Kolar Celarc povedala, da bodo zavarovalnice dobile druge priložnosti na področju uvajanja nadstandardnih zdravstvenih storitev, na področju dolgotrajne oskrbe pa medicinsko-tehničnih pripomočkov ... Vrh koalicije je včeraj podprl ključne rešitve v predlogu zakona, vzel pa si je še deset dni časa, da podrobneje pregleda posamezne člene.