Slabo varovanje zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 16. januar 2017 / 08:49  

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije s primeri dokazujejo, da varovanje najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji ni dovolj učinkovito. Po njenih podatkih naj bi samo v zadnjih petindvajsetih letih izgubili 85 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi.

Kranj – Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je prejšnji teden na srečanju z novinarji predstavilo lanske rezultate dela in letošnje načrte. Kot je dejal predsednik zbornice Cvetko Zupančič, je zbornica lani dala pripombe, predloge in dopolnitve na 120 zakonov, pravilnikov, odredb ter programskih in drugih dokumentov, med drugim je uveljavila za člane najugodnejše možne rešitve pri zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in spremembi zakona o dohodnini. Dosegla je poenostavitve nekaterih določil zakona o gozdovih, tako zakon odpravlja prevoznico in jo nadomešča s knjigovodsko listino, za lastnike gozdov ni več obvezno vodenje evidenc o prodaji in prevozih lesa, za lastnike pa je pomembna tudi določba, da obiskovalci hodijo po gozdovih na lastno odgovornost. Zbornica je sodelovala pri odpravljanju posledic naravnih nesreč in pri pripravi ukrepov za izboljšanje stanja in državne pomoči najbolj prizadetim, njeni predlogi so bili v celoti upoštevani v interventnem zakonu o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016. Država je delež sofinanciranja zavarovanj v vinogradništvu, hmeljarstvu in sadjarstvu povečala na 30 oziroma 40 odstotkov, vendar v zbornici tudi s tem niso zadovoljni in menijo, da bi morala biti stopnja sofinanciranja 50-odstotna.

Zbornica je tudi lani pozivala vlado, da pri umeščanju proizvodnih con v prostor izbira območja zunaj najboljših kmetijskih zemljišč. »Obeta se izguba najboljših zemljišč na območju Braslovč, predvidena je izguba približno 75 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč za proizvodno cono na območju Hoč, še vedno so apetiti po najboljših kmetijskih zemljiščih na območju Slovenske Bistrice, z vsako uveljavitvijo prostorskih načrtov posamezne občine se dodatno izgubi na desetine hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Vse to dokazuje, da varovanje kmetijskih zemljišč ni učinkovito. Samo v zadnjih petindvajsetih letih smo izgubili približno 85.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi,« ugotavljajo v zbornici, kjer pričakujejo od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, da bo imel bolj aktivno vlogo pri ohranjanju kmetijskih zemljišč in da ne bo deloval za interese kapitala.

Ko je direktor zbornice Branko Ravnik (z Broda v Bohinju) predstavil njene letošnje cilje in usmeritve, je dejal, da si bodo še naprej prizadevali za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Zagovarjali bodo svoje predloge in rešitve pri zakonodaji s področja kmetijstva, gozdarstva, okolja in davkov, pripravili bodo predloge za izboljšanje tržnega položaja kmetov, pomemben izziv bo tudi zagotavljanje denarja za nemoteno delovanje javnih služb in organov zbornice. Z različnimi akcijami bodo promovirali doma pridelano hrano, lastnike gozdov bodo spodbujali k certificiranju gozdov, od države pa pričakujejo ukrepe, s katerimi bi v kmetijstvu zmanjšali škodo, ki jo povzroča divjad, še zlasti zveri.