Petindvajset let sklada KD Galileo

Prvega januarja je minilo petindvajset let od ustanovitve vzajemnega sklada Galileo, ki je s 125 milijoni evrov sredstev v upravljanju tretji največji vzajemni sklad v Sloveniji.

Vlagatelji, ki so ob ustanovitvi sklada Galileo začeli redno mesečno vplačevati v sklad po sto evrov, so do 30. novembra 2016 vplačali skupaj 29.200 evrov, konec novembra pa je bila njihova naložba (ob upoštevanju triodstotnih vstopnih stroškov) vredna 86.960 evrov.

Kranj – Idejni oče vzajemnega sklada KD Galileo je Tomaž Butina, ki je idejo za tovrstno obliko varčevanja dobil na podlagi potreb in želja takratnih vlagateljev Ljubljanske borze. Svojo idejo je zaupal Matjažu Gantarju in 1. januarja 1992 sta ustanovila vzajemni sklad KD Galileo, prva zakonodaja, ki je urejala delovanje tovrstnih skladov, pa je bila sprejeta šele leta 1994.

Sklad KD Galieo je kot prvi slovenski vzajemni sklad pomenil tudi začetek varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji. V petindvajsetih letih je bil sestavni del razvoja slovenskega kapitalskega trga, vzpona kapitalskih trgov, finančne krize ter ponovne postopne rasti. Na začetku je imel le osemnajst vlagateljev, skupno mu je denar v 25 letih zaupalo 52 tisoč vlagateljev, zdaj jih ima okrog 20 tisoč, upravlja pa 125 milijonov evrov denarja in je tretji največji slovenski vzajemni sklad. Njegova povprečna letna donosnost od ustanovitve do začetka lanskega decembra je znašala 12,86 odstotka. Do leta 2000 je bil s svojo naložbeno politiko usmerjen izključno na slovenski trg, potlej pa je zakonodaja postopoma odpirala možnosti za vlaganja v tuje vrednostne papirje. Ob koncu lanskega leta je imel le 17,4 odstotka denarja naloženega v slovenske vrednostne papirje, od tega le 3,5 odstotka v delnice in 13,9 odstotka v likvidne državne obveznice, preostalih 82,6 odstotka sredstev pa v tuje vrednostne papirje.

Sklad Galileo je globalni mešani fleksibilni sklad, eden od šestnajstih podskladov KD Krovnega Sklada in eden od 235 vzajemnih skladov, ki jih domače in tuje družbe za upravljanje ponujajo vlagateljem. Slovenske družbe za upravljanje, med katerimi je tudi družba KD Skladi, upravljajo 111 skladov, ki po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev upravljajo skupno 2,417 milijarde evrov denarja od 424.108 vlagateljev. Od leta 2010 dalje so sredstva slovenskih vlagateljev v vzajemnih skladih porasla za 400 milijonov evrov, sredstva varčevalcev na bankah pa v tem obdobju za 2,1 milijarde evrov. Čeprav so bančne obrestne mere nizke, imajo Slovenci še vedno polovico finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah; v Evropski monetarni uniji je ta delež 34-odstoten.

Oddajte svoj komentar

Kranj 6°

oblačno
vlažnost: 80 %
veter: Z, hitrost: 4 km/h

7/14

četrtek

8/14

petek

2/11

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 23. februar 2017

Planinarjenje po Romuniji

PRIREDITVE / Trzin, 23. februar 2017

Pogovor o knjigi Festival

IZLETI / Kranj, 23. februar 2017

Na Planino nad Vrhniko

PRIREDITVE / Kranj, 24. februar 2017

Večdnevno pustovanje

PRIREDITVE / Cerklje, 25. februar 2017

Pustovanje

IZLETI / Šenčur, 25. februar 2017

Na Mrzlico

PRIREDITVE / Gorenjska, 26. februar 2017

Ob kulturnem prazniku

OBVESTILA / Prebačevo, 3. marec 2017

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

 

 
 

 

 
 
 

Poniževalno do slovenščine / 10:09, 22. februar

Tako se dela s konjskimi hlapci. Slovensko naj kar govorijo v štali pri konjih.
Tudi na Bledu je bilo v prejšnjem stoletju štiri leta tak...

Bohinjska hotela na javni dražbi / 01:34, 22. februar

Prinesi, plačaj varščino, pa se širokousti.
Država in občina pa od gospodarskih dejavnosti roke preč, ker potem samo državni aparatčiki z...

Prvo zvezdico so prinesli iz Beograda / 01:06, 22. februar

Takrat niso nosili čelad, samo najajčnike. Varovali so bistvo.

Pristava zanima občino / 01:03, 22. februar

Berčon naj bo samo tiho in naj pogleda kako se sedaj dela v Postojnski jami kjer je vedril preden se je prismolil v blejsko občinsko upravo....

Želijo park namesto parkirišča / 15:16, 21. februar

Za kva pa mislte je privatnik kupu Danejevo nivo. Gotov ne, da'b t'm krompir sadiv.
Že precej več kot 100 let je od tega, ko je švedski a...

Priznanje za športno mesto / 15:01, 21. februar

Kdo je kandidiral za to nagrado.
Po moje St. Moritz ni.

Iščejo kupce za svoje hotele / 14:52, 21. februar

Tudi Bato je na svoji koži (Bohorič pa na tuji koži) izkusil, da se hotelirstvo na Bledu ne izplača.
Bato vrni se k cunjam, kjer si car.