Kranjčanka, ki tekmuje za Avstralijo

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. januar 2017 / 16:17  

Za smučarsko tekačico Barbaro Jezeršek je prelomno leto 2016, v katerem je dobila avstralsko državljanstvo in prvič na tekmi svetovnega pokala nastopila za novo državo, od koder prihaja njena partnerka. Lani sta razmerje utrdili z neuradno poroko, ki je bila v Kranju. Z novim državljanstvom je dobila novo motivacijo in zre proti prihodnjim olimpijskim igram.

Barbara Jezeršek je tridesetletna Kranjčanka, smučarska tekačica, ki živi v Avstraliji. Za Slovenijo je dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, na tretjih pa bo, če bo njena športna pot potekala po načrtih, tekmovala pod avstralsko zastavo. V zimskih mesecih še vedno veliko časa preživi v Sloveniji, kjer se pripravlja na tekmovanja. Ta konec tedna pa lahko zanjo navijate na tekmah celinskega pokala v Planici.

Od kdaj ste v Sloveniji?

»Od novembra. Sledile so priprave z maratonsko ekipo Pioneer Investments Čeha Lukasa Bauerja. Imeli smo že dve tekmi Visma Ski Classics, kjer sem z nastopoma kar zadovoljna. Nastopila sem tudi na tekmi svetovnega pokala v Davosu, kjer sem prvič tekmovala za Avstralijo. Osvojila sem 37. mesto, za enajst sekund zgrešila prve točke za novo državo. Na slovenskem državnem prvenstvu v sprintu, ki ni moja disciplina, sem bila četrta. To je bilo za ogrevanje pred Tour de Skijem, kjer sem odtekla štiri tekme in bila z 31. mestom v skiatlonu povsem blizu točkam. Sedaj je na vrsti celinski pokal v Planici, sledi trojček maratonov Seefeld, Engadin in Marcialonga in zadnje priprave pred svetovnim prvenstvom. V Evropi bom do sredine aprila.«

Kje je sedaj vaš dom?

»Povod malo, tako v Avstraliji kot v Sloveniji. Drži pa, da je najlepše priti domov v našo deželico. Ves čas se selim iz zime v zimo. Ko bom prišla nazaj v Avstralijo, bo tam zimsko obdobje. Kar malce že pogrešam pravo poletje in si želim dopusta na hrvaški obali. Da bo prišel čas za to, bo treba še malce počakati.«

Pred kratkim ste dobili tudi avstralsko državljanstvo. Zakaj ste izbrali ravno Avstralijo?

»Mislim, da je Avstralija izbrala mene (smeh). Že pred leti sem sanjala o Avstraliji, ko sem po televiziji gledala nadaljevanko McLeodove hčere in se enostavno zaljubila v deželo. Vedno sem si želela delati na kmetiji, kot sem to videla v tej nadaljevanki. Drugače pa je bilo več dejavnikov. Na pripravah v Avstriji sem spoznala partnerko, ki je Avstralka, in sedanje sodelavce. Povabili so me, če bi prišla k njim učit tek na smučeh. Spomladi leta 2014 sem šla prvič v Avstralijo na dopust, junija sem se ponovno vrnila tja za več kot dva meseca. Delala sem kot inštruktorica teka na smučeh. Odločila sem se, da ostanem, in kot športnica zaprosila najprej za delovni vizum, kasneje za državljanstvo, ki sem ga dobila 7. oktobra lani. Zelo sem se ga razveselila. Z novo državo sem dobila novo motivacijo. Bilo pa je vse tik pred zdajci. Tudi mednarodna smučarska zveza je odobrila, da lahko nastopam za Avstralijo. Imam novo kodo FIS, obdržala sem točke FIS. So nekaj slabše, ker nisem toliko tekmovala, a bolje to, kot da bi začela iz nič. Vse se je dobro izšlo. Uresničila se mi je želja, verjela sem v to. Začela se je moja nova pot.«

V Avstraliji živite v njihovem zimskem času. Kako potekajo dnevi, s čim se preživljate?

»Ko imamo zimo, se iz Sydneyja za tri mesece preselim v kraj Jindabyne, ki je trideset minut vožnje oddaljen od Perisherja, ki je smučarko središče v Novega južnega Walesa. Tam vsak dan v jutranjih urah opravim svoje treninge, potem pomagam pri treningih mladim atletom ter v popoldanskem času učim ljudi teka na smučeh. Tako se odvijajo moji dnevi celotne tri mesece. Dan začnem ob petih zjutraj in ga končam ob petih popoldan. Ko imamo šolsko prvenstvo v teku na smučeh, moramo včasih tega športa v treh dneh naučiti tudi do dvesto mladih šolarjev. Učenje teka na smučeh je tudi moj vir prihodka. Imam tudi zasebne ure, tako da mi to prinese dodaten zaslužek, da si lahko potem krijem vse stroške, ko tekmujem v Evropi.«

V Avstraliji tek na smučeh ni med bolj priljubljenimi športi.

»Razlika med tekom na smučeh tam in tukaj je ogromna. Ni na nivoju, kot smo ga vajeni v Evropi. V ospredju so drugi športi in res si kar malce čuden, da treniraš tek na smučeh. Imamo pa nekaj podmladka.«

Imate trenerja ali delate po lastnem programu?

»Glede treninga me rešuje dobra baza od prej. Treniram po programu trenerja Aleša Grosa, s katerim gradiva mojo nadaljnjo kariero. On je bil moj trener v mladinski konkurenci. Ne predstavljam pa si, da bi prišla v Avstralijo in začela iz nič. Treba je vztrajati in mislim, da bo pripravljenost prihodnje leto še boljša.«

Kakšna je finančna podpora?

»Finance gredo iz mojega lastnega žepa. Kar čez njihovo zimo zaslužim v Avstraliji, prinesem v Slovenijo. V Avstraliji sem našla tudi sponzorja. Eden od staršev otrok, ki jih treniram, ima tako veliko srce, da mi je dal nekaj denarja. Na podlagi rezultatov v letošnji zimi pa mislim, da bom že lažje našla kakšnega sponzorja. Zaprosila bom tudi za štipendijo na inštitutu. K sreči nastope na tekmah Visma Ski Classics financira Lukas Bauer. Finančno stanje bi lahko opisala z besedami, da imam in nimam. Zadovoljna sem s tem, kar imam. S trdim delom se daleč pride. Ko moraš za to, da lahko treniraš in tekmuješ, delati, vse veliko bolj ceniš. Bi pa bilo seveda bolj enostavno, če bi samo trenirala.«

Kje živite v Avstraliji?

»Živim 45 minut iz središča Sydneyja, v predmestju Palm Beach. Imava stanovanje povsem blizu plaže, poleg je manjši gozd, do bližnjega parka pa imam okrog petnajst minut. Sva kar na dobri lokaciji za trening, tako da se ne morem pritoževati. Je pa zagotovo težje glede treninga, saj v tem delu nimamo hribov in tudi ni praznih cest, da bi lahko šel na kolo brez problema. So pozitivne in negativne strani – kot povsod.«

Ste že srečali kakega Slovenca? Je Avstralija prava izbira za novo priložnost v življenju?

»Srečala sem nekaj Slovencev, a smo na žalost kar oddaljeni med seboj. Pred mano je v Avstralijo odšla moja prijateljica Aleša, ki je bila tudi moja osebna kondicijska trenerka. Ko imava čas, se dobiva na kavi. Lahko rečem, da je Avstralija ena izmed držav, kjer si lahko ustvariš novo življenje, a je na začetku kar težko. Priložnosti za delo je veliko, a moraš biti zelo zagnan. Na koncu pa si potem lepo nagrajen. Najtežje mi je bilo sprejeti dejstvo, da sem zelo daleč od najbližjih, a sedaj, ko zastopam Avstralijo v teku na smučeh, se vsako zimo vračam v Slovenijo.«

Ne skrivate svoje istospolne usmerjenosti in letos ste razmerje z Avstralko kronali s poroko, neuradno, v Kranju. Je tudi ona športnica?

»Tudi ona ima rada šport. Je rekreativna tekačica in rekreativna biatlonka. Letos bo nastopila na svetovnem masters prvenstvu. Ona ima svoje tekmovalne cilje, jaz svoje. Pred novim letom je prišla v Slovenijo in bila z mano tudi na novoletni tekaški turneji. V Avstraliji je trenutno zelo vroče in ustrezalo ji je priti v zimo. Lani sva najino razmerje kronali z neuradno poroko, saj uradne žal niso mogoče. 'Ohcet' je bila v Kranju.«

Kakšni so vaši športni cilji?

»Lani sem dopolnila trideset let, kar mi ni ravno najbolj všeč. Sem pa mlada po srcu. Kilometrina je tista, ki šteje. Vsi me sprašujejo, kakšni so moji cilji in vedno rečem, da želim izboljšati 17. mesto z olimpijskih iger v Vancouvru. Če bova z Alešem tako delala še naprej, mislim, da bi morala biti blizu uresničitvi tega cilja. V teku na smučeh enostavno uživam in sedaj tudi ni nobenega pritiska glede rezultatov. V bistvu sem sama svoj gospodar.«