»In kaj nam pravi sedmi člen ustaaaveee?«

Besedilo:
Kategorija: GG Plus / petek, 6. januar 2017 / 11:32  

Tako bi lahko donel basovski solo Juana Vasleta na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki smo jo spremljali na RTV Slovenija v petek, 23. decembra 2016. Zbor bi mističnemu gospodu v belem ogrinjalu, ki je deloval kot moderna različica Gandalfa iz Gospodarja prstanov, ki je palico, s katero lahko odpre zemljo, zamenjal z Ustavo, odgovoril: »Država in verske skupnostiii so looočeeeneee.«

V čudaški predstavi, ki je 25-letnico ustave proslavila z mistiko namesto z racionalizmom, recitiranja sedmega člena ustave nismo videli. To se lepo ujema s siceršnjim duhom predstave. Deklaracija o ločitvi države in cerkve, ki je povzeta v tem členu, je osnova za odčaranje sveta – demistifikacijo.

Odčaranje sveta se je v zgodovini zgodilo, ko so izobraževanje iztrgali iz rok cerkve in ga predali v roke državi, ki se je pri izobraževanju oprla na znanost, razum, preverljiva dejstva. Ta korak je imel bistveno globlje posledice, kot si predstavljamo. Recimo: v srednjem veku so svet razumeli, kakor je razložen v svetih tekstih. Ljudje so si zato predstavljali, da so živali, rastline, gore, letni časi itn. takšni, kot so, zato, ker si jih je tako zamislil bog. Svet je bil bolj ali manj sestavljen iz med seboj nepovezanih predmetov, osmislila ga je samo božja volja. Šele ko je prek ločitve države in verskih skupnosti znanost prodrla v šole, se je odprl prostor, da se ti pojavi in povezanost med njimi razložijo z evolucijo, biologijo, geologijo itn.

Če nas je protokol vlade v proslavi simbolno popeljal od razuma k mistiki, pa nas v resničnem svetu lahko tja vrne krhanje sedmega člena ustave – ki se že dogaja.

Ustavno sodišče je pred dvema letoma na pobudo staršev otrok na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja z – zdaj že klasičnim pet za, štiri proti – razsodilo, da mora država 100-odstotno financirati tudi zasebne šole – med njimi verske –, ki izvajajo javne programe.

Že, že, boste rekli, ampak tudi te šole izvajajo javne programe, ki jih predpisuje država. To drži, a poglejmo si, kakšen je pouk v tej šoli. Osnovna šola Alojzija Šuštarja se od javnih šol razlikuje po tem, da pouk začenjajo in končujejo s kratko molitvijo, vsi otroci prvih petih razredov imajo predmet spoznavanje vere, od petega razreda naprej pa vera in kultura, nekajkrat na leto se udeležijo maše, pozornost posvečajo cerkvenim praznikom, pripravljajo dneve duhovne obnove za učence, ki jih izvaja šolski kaplan ob pomoči razrednika. Ob tem so nedavno objavili razpis za delovno mesto svetovalca in med razpisnimi pogoji navedli tudi pripadnost »krščanskemu občestvu«.

Skratka, javni program plus verski predmeti, verouk, molitve in duhovni dnevi, šolski kaplan in verni učitelji. Ne vem, kako na to gledate bralci, a meni se zdi racionalizem javnega programa v tej šoli povsem prepleten z versko mistiko.

Vlada zdaj pripravlja spremembe krovnega zakona, ki bodo sledile odločitvi ustavnega sodišča, čeprav smo v ZL skupaj s SD in DESUS pozvali, da namesto tega raje spremenimo ustavo. A kot so nam očitno želeli sporočiti na proslavi, se moramo sprijazniti z novo mistifikacijo družbe. Kar je nekako v duhu časa – beseda leta 2016 je bila »post-faktično«.