Ruardovi in železarstvo na Jesenicah

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 1. januar 2017 / 10:57  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (80)

Rodbina Ruardovih predstavlja vzorčen primer, kako je »rodbinsko podjetje« vplivalo na razvoj nekega kraja, pokrajine in tudi države. Čeprav Ruardov na Jesenicah ni več, zaradi železovih saj v »rdečem mestu« še vedno vse spominja nanje.

Ena veja fužinarske in podjetniške rodbine Ruardov se je iz Belgije začetku 18. stoletja preselila na Dunaj. Valentin Ruard, ki je umrl 30. decembra 1789 na Savi na Jesenicah (rojen leta 1713 neznano kje), se je posvetil industriji. Leta je 1766 odkupil od tržaških trgovcev Brentana in Venina železarno na Savi pri Jesenicah z vso rudarsko posestjo, gozdovi in graščino.

Leta 1775 je kupil od Michelangela Zoisa še železarno in kladiva na Pasjeku, v Mojstrani in Radovini. Obnovil je fužinske naprave in dvignil proizvodnjo ter razširil gozdno posest v triglavskem pogorju, Karavankah in Zgornjesavki dolini. Z Žigo Zoisom je imel spore zaradi rudokopnih področij v Karavankah.

Valentinov sin Leopold Ruard (rojen 14. 5. 1766 na Dunaju, umrl 11. februarja 1834 na Savi na Jesenicah) je leta 1789 prevzel vso očetovo posest. Ko je spoznal važnost premoga za razvoj industrije, je leta 1795 zaprosil za podelitev rudarskih pravic na področju Gambrškega gospostva pri Zagorju. Leta 1798 je z rudarskim sodnikom Gussmanom napravil prve uspešne poskuse o uporabnosti premoga v železarnah. Ob poroki z Magdaleno, hčerko dunajskega podjetnika Boštjana Siegerta, je priženil še fužine v Beli peči. V času francoske okupacije je dva bataljona francoskih gardnih lovcev vodil čez Kočno v Medji dol Avstrijcem za hrbet. Kasneje se je moral javno spokoriti z nošnjo velikega križa skozi Jesenice.

Sin Viktor Ruard, rojen 26. marca 1814 na Savi na Jesenicah, je rudarsko posest močno razširil. Leta 1836 se je poročil z Ano Atzl, hčerjo graščinskega oskrbnika v Tržiču. Z njo je imel 11 otrok. Bil je lastnik rudnih stop in topilnice železa na Pasjeku, železovega rudnika v Preski pri Polšniku, svinčenega rudnika v Zavrstniku pri Šmartnem, jamskih mér v Potoški vasi, v Jazmah in Izlakah, v okolici Brestanice, Reštanja, Srobotni dolini, Zakovcu pri Reštanju in zgornji Sevnici. Vso to zagorsko-litijsko posest je leta 1840 prodal tastu Atzlu. Od briksenske škofije je kupil blejsko veleposestvo (grad, jezero, gozdove na Mežakli, Poljani, Pokljuki, Jelovici, v notranjem Bohinju, ribarske pravice na Blejskem jezeru, v Radovni in Savi Bohinjki). Vzdrževanje številne družine, vajene lahkoživega življenja, konkurenca in dolgovi so ga prisilili, da je leta 1871 prodal svoja podjetja Kranjski industrijski družbi, leta 1882 pa vso svojo blejsko posest dunajskemu trgovcu Muhru …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stiški vasi pod Krvavcem se je 28. 12. 1839 rodil časnikar Ivan Železnikar. Od leta 1882 je bil urednik pri Slovenskem narodu v Mariboru. Že kot študent je agitiral za mladoslovensko politiko, objavljal v celovškem Slovencu, Slovenskem gospodarju …

Na Olševku pri Šenčurju se je 29. 12. 1898 rodil pilot Stane Rape. Bil je med ustanovitelji prve slovenske letalske vojaške enote, ki je sodelovala v bojih za slovensko severno mejo.

V Kranju se je 31. 12. 1895 rodil gradbenik Stojan Globočnik. Sodeloval je z gradbeno operativo pri gradnji visokih, industrijskih, mostnih in prometnih zgradb.