Novela ureja tudi čakalne vrste

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. december 2016 / 22:50  

Začela se je javna razprava o predlogu zakonske novele o pacientovih pravicah. Ta med drugim določa najdaljši čakalni čas pri zdravniku, uvaja novo stopnjo nujnosti na napotnici in podrobneje ureja področji čakalnih vrst in seznamov.

Ljubljana – Ministrstvo za zdravje je v ponedeljek v javno razpravo poslalo predlog zakonske novele o pacientovih pravicah, razprava bo trajala do 12. januarja. Medtem ko je čas čakanja v ambulanti na primarni zdravstveni ravni zdaj omejen na dvajset minut, na sekundarni in terciarni pa eno uro, predlog novele čakalni čas opredeljuje na pol ure ne glede na raven zdravstvene obravnave. Čakalni seznami naj bi se po novem vodili po zdravstveni storitvi v ustanovi, lahko pa tudi po zdravstvenem delavcu, če storitev opravlja več ljudi. Ob vpisovanju v čakalni seznam bodo zabeležili tudi kontrolni pregled, podatek o utemeljenosti napotitve in morebitno spreminjanje vrstnega reda na seznamu, za kar pa bo moral biti naveden razlog.

Pacient bo za določeno storitev lahko vpisan le v en seznam, če pa bo želel pregled pri točno določenem zdravniku, časovne omejitve čakanja ne bodo veljale. Vse čakalne sezname bodo vodili elektronsko, voditi pa jih bodo morale vse javne zdravstvene ustanove oz. koncesionarji, razen ambulant splošne medicine in pediatrov.

Predlog novele uvaja novo stopnjo nujnosti na napotnici, k sedanjim stopnjam nujno, hitro in redno, ki se ne spreminjajo, se dodaja stopnja nujnosti »zelo hitro«, v tem primeru bo moral biti pacient obravnavan v dveh tednih. Določeni so tudi roki, znotraj katerih bodo pacienti morali uveljavljati napotnico, sicer ta ne bo veljavna.

Za maligna obolenja bodo izvajalci zdravstvenih storitev morali zagotoviti začetek zdravljenja v enem mesecu od uvrstitve na čakalni seznam, pri čemer pa prvi pregled in morebitna diagnostika ne predstavlja začetka zdravljenja. Za zobozdravstvene storitve se bo moral zagotoviti začetek zdravljenja v šestih mesecih, za ortopedijo se bodo nujne storitve izvedle najpozneje v šestih mesecih, redne pa najpozneje v enem letu.

Izvajalci zdravstvenih storitev bodo morali stopiti v stik z vsakim pacientom, ki je na čakalnem seznamu, vsaj pet dni pred terminom posega oz. pregleda. Če bo pacient želel odpovedati storitev, na katero je naročen, se bo moral opravičiti deset dni pred terminom, če za to ne bo imel posebnega razloga. Termin bo v tem primeru lahko prestavil le enkrat v okviru te napotitve in samo v primeru napotitve pod stopnjo nujnosti redno. V manj kot desetih dneh bo lahko upravičeno odpovedal termin le v izrednih primerih, kot so smrt ožjega družinskega člana, nenadna bolezen ali poškodba, hospitalizacija. Pacienta, ki ne bo imel opravičljivih razlogov pod omenjenimi pogoji, bodo črtali s čakalnega seznama in ga ponovno uvrstili nanj šele po treh mesecih. Izpraznjeni termin pa bo dobil pacient, ki je »prvi v vrsti« na čakalnem seznamu.

S predlogom novele se širi tudi področje nadzora.