Starejši še posebej ranljivi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 5. december 2016 / 08:21  

V tednih akcije boja zoper nasilje nad ženskami je škofjeloški Center za socialno delo pripravil posvet o nasilju nad starejšimi. Nasilju je po ocenah izpostavljenih do šest odstotkov starejših ljudi, večina ostaja prikritega.

Škofja Loka – Revščina, brezposelnost, napetosti, slabšanje medosebnih odnosov, manj solidarnosti in občutka za skupnost, razrahljani medgeneracijski odnosi, vse to vpliva tudi na povečevanje nasilja v družini. Starejši ljudje so še bolj ranljivi, zlasti še, če so telesno nemočni, gibalno ovirani, dementni in zaradi vsega tega odvisni od drugih ljudi. Včasih je nasilje povezano s preobremenjenostjo svojcev, ki skrbijo za ostarele svojce, kar nasilja sicer ne opravičuje, je pa pomemben podatek za službe, ki se s tem ukvarjajo in iščejo rešitve, kako jih razbremeniti, je dejala koordinatorica za obravnavo nasilja v družini Aleksandra Kofol. Pogosto so svojci tudi materialno ali stanovanjsko odvisni od starejših, če so zraven še alkohol in dolgotrajno slabi odnosi v družini, je tveganje za nasilje še večje. Poleg tega ga je težko odkriti, saj nasilje prijavi le ena od 24 oseb, ki ga doživlja. Ob dolgotrajnem nasilju ljudje tudi težje spregovorijo, poleg tega pogosto niso dovolj ozaveščeni in ne vedo, kam naj se obrnejo, starejše generacije pa so vajene tudi bolj potrpeti. Ovira za prijavljanje nasilja je tudi dejstvo, da smo do njega še vedno preveč tolerantni. Odkar je bila leta 2008 sprejeta zakonodaja o preprečevanju nasilja v družini, tega bolj opažamo, nalaga pa tudi obveznost prijave s strani posameznika ali institucije, če ga zaznamo. Prijavo je treba nasloviti na policijo ali center za socialno delo, slednji potem izvede tudi ukrepe za pomoč žrtvi, ukvarja pa se tudi s povzročiteljem, da se nasilje ne bi ponovilo. Izven uradnih ur centra pa za te namene deluje regijska interventna služba. O konkretnim primerih nasilja nad starejšimi (lani so bili štirje, letos pet) je spregovorila strokovna delavka Tadeja Skoko. Da ti ne pridejo na dan, je kriv strah starejših, bojijo se maščevanja, tudi sramote, v mnogih primerih pa ščitijo nasilneža, svojega družinskega člana.

Posvet je bil pripravljen za predstavnike občin, patronažne službe, službe pomoči na domu, humanitarnih in invalidskih organizacij ter društev upokojencev. Vsi ti hodijo v družine in lahko opazijo znake morebitnega nasilja ter ga prijavljajo. Ob tem se pojavlja veliko dilem, ena od njih je tudi zaupnost: ko starejši ljudje omenjenim zaupajo, da doživljajo nasilje, jih velikokrat tudi prosijo, naj tega nikomur ne povedo. Poleg tega so patronažne sestre ali oskrbovalke na domu tudi same včasih izpostavljene nasilju. V družine center za socialno delo pošilja tudi javne delavce in prostovoljce, vendar jim slednjih manjka, zato se želijo povezati z društvi upokojencev in njihovim programom Starejši za starejše. Tudi udeleženke posveta so prispevale svoja opažanja glede nasilja nad starejšimi, opozarjajo tudi na primere ekonomskega nasilja iz okolja, ki se kaže zlasti v agresivni prodaji starejšim na domu. Izrazile so tudi željo po srečanjih s strokovnjaki z evalvacijo primerov nasilja.