Hrup nad strehami

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / ponedeljek, 7. november 2016 / 10:09  

Leta 2007 so prebivalci Šenčurja prek civilne iniciative opozorili na vse slabšo kakovost življenja, ki jim jo povzroča bližina brniškega letališča. Zračni promet se močno povečuje, s tem pa vplivi na okolje, predvsem hrup, domačini tožijo zaradi nizkih preletov letal, občutek imajo, da ta letajo tik nad strehami njihovih hiš, večkrat na dan je hrup neznosen. Že ob širitvi letališča leta 1978 so Šenčurjanom obljubili protihrupno zaščito in krajinsko ureditev. Civilna iniciativa je sestavila zahteve in jih naslovila pristojnim, da bi se razmere ublažile. Štirikrat so se v naslednjih letih (do 2009) sestali s predstavniki ustanov, ki imajo vpliv na letalski promet.

Petič so se (tokrat na pobudo občinskega vrha) srečali oktobra letos in s seznama takratnih ultimatov je ostalo nerešenih še pet zahtev. Kot da se v šestih letih ni prav nič spremenilo. Toda v tem času se je spremenilo najmanj to, da tako letališče kot vodilni letalski prevoznik nista več v slovenski lasti. Spremenile so se tudi odletne procedure, kakor uradno imenujejo spremenjene koridorje letenja. Kdo jih določa, zakaj teh odločitev ne sprejemajo v soglasju z lokalnimi skupnostmi, ali so nove procedure sprejete zaradi nižjih stroškov poletov in torej služijo interesu kapitala, so pomisleki, ki so jih letos izrazili v občini Šenčur. Domačini namreč menijo, da so se s temi spremembami njihove težave samo še povečale. Namesto v smeri Dolskega in Vodic letala sedaj vzletajo v smeri Šenčurja in Kranja in občutek, da hrumijo tik nad njihovimi strehami, se je še okrepil. Pristojni iz kontrole zračnega prometa, sektorja za letalstvo ministrstva za infrastrukturo, zavoda za varstvo pri delu, agencije za civilno letalstvo in Aerodroma Ljubljana so imeli odgovore na vsa vprašanja. Ni letališča brez vplivov na okolje, torej tudi hrupa, a ta je v mejah dopustnega, so zagotovili. Višine letal zelo hitro po vzletu dosežejo od 250 do 400 metrov, torej mnogo višje od šenčurskih streh in zvonika, le četrtina vsega letalskega prometa poteka nad Šenčurjem, nove vzletne procedure so zakonite in v skladu z mednarodnimi in slovenskimi standardi, sprejete pa ne samo zaradi ekonomičnosti, temveč predvsem varnosti. Z njimi in novimi tehnologijami, zaradi katerih so letala manj hrupna in nesnažna, so se razmere celo izboljšale. In ko jim obljubijo še, da se letos končno začenjajo postopki za vzpostavitev protihrupne zaščite, je videti, ko da je vse v redu in kot da so Šenčurjani samo malo sitni. Povedano so sicer sprejeli, a s pridržkom, ob tem pa, prepričani v legitimnost svojih zahtev, napovedali, da njihovega prizadevanja proti hrupu ni konec.