Dan, ki razdvaja
V ponedeljek, 31. oktobra, je praznični dan, dan reformacije, a hkrati tudi svetovni dan varčevanja. Če dan reformacije za Slovence ni sporen, bi za svetovni dan varčevanja lahko rekli, da je to dan, ki razdvaja. Dan, ki deli – na tiste, ki morajo živeti skrajno varčno, a žal ob tem ne morejo še varčevati in česa privarčevati, in na druge, ki lahko varčujejo. A tudi med temi drugimi sta vsaj dve skupini – taki, ki ne znajo ali nočejo varčevati, in taki, ki dejansko varčujejo – za rešitev stanovanjskega problema, šolanje otrok, varno starost ...
Tisti, ki živijo pod pragom revščine, in takšnih je bilo po podatkih državnega statističnega urada v Sloveniji lani 287 tisoč, dejansko ne morejo varčevati. Na boljšem so gospodinjstva, ki del svojega razpoložljivega dohodka vendarle lahko namenjajo za varčevanje. Slovenci smo tudi v svetovnem merilu poznani kot dobri varčevalci. Lani so gospodinjstva v Sloveniji v povprečju privarčevala skoraj 15 odstotkov bruto razpoložljivega dohodka in so se s takšno stopnjo varčevanja med osemindvajsetimi članicami Evropske unije uvrstila na visoko tretje mesto, več so privarčevala le gospodinjstva na Švedskem in v Nemčiji.
Če so ljudje s skromnimi prejemki pred nerešljivim problemom, kako kaj privarčevati, niso brez težav niti tisti, ki lahko varčujejo. Predvsem se sprašujejo, kako varčevati, da bo varčevanje varno, a hkrati tudi donosno. Varčevanje v bankah in hranilnicah, ki prevladuje, je sicer dokaj varno, a obrestne mere za vezave do enega leta se vse bolj približujejo ničli – in morda tudi časom, ko bodo varčevalci morali še kaj plačati za to, da bodo lahko imeli prihranke na varnem v bankah. Kaj pa varčevanje v obveznicah?! Razlastitev imetnikov podrejenih bančnih obveznic v času bančne krize je še v ustavni presoji, a je vplivala tudi na manjše zanimanje za navadne obveznice. Slovenski delniški trg je majhen in nepredvidljiv, številni vlagatelji so se na njem (večkrat) že opekli. Vrednosti enot vzajemnih skladov v zadnjem času (spet) naraščajo, a tako kot vedno tudi tokrat velja – sedanji donosi niso garancija za donose v prihodnosti,...
Ni slaba ideja, da bi v šole uvedli tudi finančno opismenjevanje. Če si je srednja in starejša delovno aktivna generacija večinoma zagotovila dokaj varno starost z obveznim pokojninskim zavarovanjem, si bodo mladi to morali zagotoviti z (dodatnim) varčevanjem. Dobro je, da imajo za to vsaj malo znanja tudi o financah, a tudi to jim ob skromnih prejemkih ne bo pomagalo. Kdo od mladih pa lahko že zdaj varčuje za varno starost?! Brezposelni in zaposleni z minimalno plačo zanesljivo ne.