Šenčurjane moti hrup letal

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / ponedeljek, 17. oktober 2016 / 09:57  

V Šenčurju so minuli teden predstavniki institucij, povezanih z letalstvom, odgovarjali na pritožbe prebivalcev glede hrupa letal, ki vzletajo nad naseljem. Že letos bo narejena vsaj protihrupna (gozdna) pregrada, ki je bila dogovorjena že ob širitvi letališča leta 1979.

Šenčur – Razlog, da je župan Ciril Kozjek v Šenčur povabil predstavnike Aerodroma Ljubljana, prevoznika Adrie Airways, agencije za civilno letalstvo, zavoda za varstvo pri delu, sektorja za letalstvo pri ministrstvu za infrastrukturo in kontrole zračnega prometa so pogoste pritožbe občanov, ki jih moti hrup nad Šenčurjem, odkar so spremenjeni koridorji vzletanja. V preteklosti so letala vzletala v smeri Dolskega in Vodic, sedaj pa v smeri Šenčurja in Kranja. Zanimalo ga je, kdo odloča o novih koridorjih in kako je te odločitve mogoče sprejemati brez soglasja lokalne skupnosti, kjer se odvija letalski promet. Na srečanju s predstavniki institucij, povezanih z letalstvom, je prebral pismo enega od prebivalcev Gasilske ceste, ki toži, da nad njihovimi hišami vsako uro vzletajo letala, ki povzročajo hrup in škodujejo okolju, s tem pa znižajo kakovost življenja tukajšnjih ljudi in vrednosti njihovih nepremičnin. Še huje je prebivalcem Beleharjeve ulice. Od devetdesetih let se je letalski promet silno povečal, preleti so po občutku domačinov nizki, hrup pa vse bolj moteč. Pred leti je zaradi teh težav nastala civilna iniciativa, ki jo je tudi na sestanku minuli teden zastopal Branko Pajer in nanizal nerešene probleme, ki so ostali izpred sedmih let, ko so se s predstavniki omenjenih institucij sestali nazadnje. Še vedno ni postavljena protihrupna pregrada iz dreves, tudi ni narejena študija vplivov na okolje (izpustov snovi in plinov), prav tako ni izpolnjena obljuba direktorata za civilno letalstvo, da bo pri agenciji za okolje preverilo možnost, ali se lahko vključijo z raziskovalno postajo za merjenje onesnaženosti zraka. Ni sprejet pravilnik o skupnem hrupu in emisiji motorjev zrakoplovov na letališčih in v letališki coni ter višina pristojbine za odpravo škodljivih posledic na okolje. Posebno skrb vzbujajoči pa se zdijo podatki monitoringa hrupa. Branko Pajer je na podlagi poročila meritev Aerodrom Ljubljana za obdobja od letošnjega aprila do avgusta navajal, da so krajani Šenčurja dnevno obremenjeni z vsakim preletom letala v povprečju 19 sekund s 100 decibeli hrupa. To se zgodi v povprečju 24-krat dnevno, kar pomeni, da so krajani Šenčurja dnevno kar 462 sekund obremenjeni s 100 dB(A), letno pa 168.741 sekund oz. 2812 minut oz. 47 ur. Te obremenitve lahko povzročijo trajne posledice na slušnih organih.

Letos obljubljena protihrupna pregrada

Ne gre za koridorje, pač pa procedure poletov, so na sestanku v Šenčurju povedali sogovorniki iz vabljenih institucij. Nova procedura se uporablja od leta 2013 in ima po zagotovilih pristojnih ustanov na ožje območje Šenčurja boljši učinek kot prejšnja. Odločitve o procedurah sprejema agencija za civilno letalstvo, po njihovem zagotovilu so veljavne, zakonite, v skladu z mednarodnimi standardi, upoštevana so merila varnosti. Tudi tehnologija v letalstvu se je toliko izboljšala, da letala povzročajo maj hrupa in drugih vplivov na okolje. Na skupnem sestanku so tudi povedali, da je od vseh premikov 27 odstotkov preletov nad Šenčurjem. Šenčurjanom so tudi prikazali potek poletov letal, ki že kmalu po vzletu dosežejo višine od 250 do 400 metrov in torej ne letijo tik nad njihovimi hišami. Posadke naj bi se tudi trudile, da pri tem povzročajo čim manj hrupa. Toda letališča brez hrupa ni, ne dosega pa 100 decibelov, pač pa veliko manj in hrup po zagotovilih gostov ne presega predpisanih mejnih vrednosti, ali pa jih presega zelo malo, in sicer pretežno v juliju in avgustu, ko je letalski promet res gostejši, so še povedali gostje. Na ravni Evropske unije je bila sicer sprejeta uredba o zmanjšanju hrupa, vendar velja za letališča z več kot 50 tisoč premiki, brniško jih ima polovico manj in ga ta uredba ne zadeva.

V Šenčurju poudarjajo, da niso proti razvoju letališča, a v korist svojih občanov pričakujejo, da bo storjeno nekaj za zmanjšanje hrupa, o čemer se bodo s pristojnimi po besedah župana Kozjeka zagotovo še pogovarjali. Tokrat pa jih je razvedrila vsaj obljuba Roberta Gradišarja iz Aerodroma Ljubljana, da bodo že letos začeli s pogozdovanjem in bodo zasadili zeleno pregrado, ki jo je predsednik uprave Zmago Skobir Šenčurjanom obljubil pred sedmimi leti. Zanjo imajo sedaj končno vsa soglasja.