Talcem se je poklonil tudi Pahor

Kategorija: Pisma bralcev / sobota, 1. oktober 2016 / 10:56  

V članku s tem naslovom, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen 30. avgusta 2016, je ob polaganju venca nedolžnim žrtvam predsednik opozoril, da »je v vsaki družbi – kot tudi v slehernem posamezniku – nekaj dobrega in slabega« ter poudaril, da »preteklost, ki so jo zaznamovali tako žalostni dogodki kot poboj nedolžnih fantov, bi skupnost morala učiti, kako jih ne ponavljati«. Pomenljiva misel ob začetku šolskega leta, ki pa ni namenjena samo šolarjem. Tako učenje skupnosti bo uspešno in verodostojno le, če upošteva celovito preteklost, torej tudi vzroke za ta neopravičljiv zločin. Kakor tudi za druge podobne dogodke, ki so se dogajali skoraj do osamosvojitve.

Ta okruten zločin okupatorja Vanja Kržan tudi opisuje in tudi pojasnjuje v Zavezi št. 70: Kovač Florijan Ulčar je odobraval njihov smisel za red in natančnost. Komunisti, ki so se poleti 1941 že pričeli organizirati, so vedeli, da morajo ljudem Nemce osovražiti. V domači hiši je komunistični likvidator(1) Andrej Žvan avgusta 1941 Ulčarja ustrelil. … Ulčarja so govorice razglasile za izdajalca. Mnogi so verjeli, nihče pa ni vedel, da je bil ta strel nekakšen uvod … ter pričetek revolucije. Ivan Jan - Srečko o Ulčarjevi likvidaciji takole zapiše: V noči od 25. na 26. avgust so partizani prvič uresničili grožnjo s smrtno kaznijo za vse 'izvržke', ki so bili pripravljeni za judeževe groše pljuniti na svojo narodno čast in nacističnim krvolokom pomagati pri zasledovanju partizanov in pristašev osvobodilnega gibanja. V tej noči so ustrelili prvega kaznovanega izdajalca Ulčarja, kovača iz Gorij. Dva dni za tem so Nemci kot povračilni ukrep ustrelili pet talcev, ki so jih pripeljali iz Begunj (Med Gorenjskimi partizani, 1956). Za pristaše osvobodilnega gibanja je bilo streljanje nedolžnih talcev »pomembna prelomnica«, kot je zapisal Ivan Jan - Srečko (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu, 1966). Prelomnica tudi za domačine. Ves dan so zgroženi in prestrašeni hodili gledat trupla, privezana h kolom. Med talci so bili trije domači iz Gorij. Takrat so Nemce zasovražili in se jih začeli bati.

V Železarju 1961 so o A. Žvanu med drugim zapisali tudi: »Neusmiljen je bil do vseh odpadnikov in izdajalcev slovenskega naroda. Že v začetku narodno­osvobodilnega boja je sam likvidiral več petokolonašev.« Likvidacija Ulčarja ni omenjena. V Slovenskem biografskem leksikonu pa se da likvidacije razbrati v »drznih akcijah (predvsem v Gorjah, Radovni, Mostah in Žirovnici) in odločnega boja proti izdajalcem«. Ta zapisa smiselno dopolnjujeta Vanjo Kržan.

Andrej Žvan je bil rojen l. 1915 v Spodnjih Gorjah, padel pa je na Poreznu marca 1945 kot vodja partizanov v boju z Nemci. Za narodnega heroja je bil proglašen 1953.

Franc Pintar, Bled

(1)Likvidator: kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika (SSKJ)