Greben dušnega miru

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Arhiv člankov / četrtek, 25. avgust 2016 / 16:42  

Prvi Vogel (2181 m) – Srednji Vogel (2226 m) – Zadnji Vogel (2327 m) – Greben nad obljudeno potjo, ki vodi proti koči na Prehodavcih. Blizu, a dovolj daleč, da se v svetu brez markacij naužijemo dušnega miru, glasne tišine in mogočnih razgledov.

Večkrat smo se že vračali čez dolino Za Kopico proti planini Dedno polje in vedno nam je pogled uhajal proti grebenu na desni strani, ki ga začenja Kreda in se nadaljuje do Slatne, nato pa se prek Prvega in Srednjega Vogla zaključi na Zadnjem Voglu. Na Kredi, Slatni in Prvem Voglu smo že bili, tokrat bomo prehodili vse Vogle.

Zapeljemo se v Bohinj, kjer v Stari Fužini zavijemo proti planini Blato. Pri Blatu parkiramo in se odpravimo najprej do planine Jezero, ki jo dosežemo v eni uri. S planine Jezero nadaljujemo do planine Dedno polje. Gremo mimo korita z vodo in zavijemo desno, mimo planšarije, kjer imajo v poletnih mesecih odlično kislo mleko in sir. Nadaljujemo v smeri doline Za Kopico, proti Prehodavcem. V spodnjem delu se pot mimo opuščenega zbiralnika vode začne počasi dvigovati in potem strmo v okljukih pripelje do začetka doline. Pot se rahlo spusti, in ko na svoji desni strani zagledamo ogromen možic, skrenemo desno z markirane poti na neoznačeno pot, ki se po zagruščeni poti strmo dvigne do belo-oranžno-črnih skal. Pot v zmernem vzponu poteka proti severu in preči travnato pobočje do manjšega sedla, ki ga vidimo pred seboj. Za sedlom se pred nami odpre veličastna dolinica, desno pa v daljavi zagledamo sedlo med Prvim Voglom in Slatno. Tja gor, na sedlo je treba. Zavijemo v desno in se povzpnemo do bolje shojene in vidne stezice, ki ji sledimo v levo. Povzpnemo se do naslednjega sedla med Slatno in Prvim Voglom. Vzpon nanj terja nekaj občutka za sledenje stezi, saj so možici ponekod redki. Vzpon začnemo ob jeziku melišča, nato pa prečimo v levo, proti robu grebena. Ko smo na robu in se pod nami odpre pogled na prehojeno pot, se usmerimo po grebenu desno navzgor. Lahko se držimo ozkega grebena ali pa hodimo rahlo pod grebenom. Vrh označuje ogromen možic in edinstven razgled v svet, ki je po dolini eden najbolj obljudenih v Julijskih Alpah. Z vrha se nam odpre Svet; vse tja od Črne prsti do Rodice, preko Tolminskega Kuka do Bogatina in Krna, vabljivega Velikega Špičja, grebena od Male Tičarice do Velike Zelnarice. Pred nami na severu je greben Voglov, na vzhodu pa Debeli vrh, Ogradi, Stogovi, globoko pod nami planina V Lazu. Z vrha nadaljujemo proti severu, držimo se grebena. Malce izgubimo višino, dosežemo travo, se držimo grebena in že pred seboj vidimo Srednji Vogel, ki ga ravno tako označuje ogromen možic. Le kateri vrh pred nami je Zadnji Vogel? Hja, tisti najvišji, na sredini, ki je videti blazno daleč. Pa ni! Tudi s Srednjega Vogla strogo sledimo grebenu, vodijo nas možici; bodimo pozorni nanje. Svet, ki je sicer videti kot kamnita puščava, ponekod prekinjajo bujno zelena trava in alpske cvetice. Pot nas vodi desno navzdol pa spet po grebenu navzgor. Prečimo krajše zagruščeno pobočje, nato pa se po grebenu povzpnemo do vrha še Zadnjega Vogla. In na vrhu je spet ogromen možic. Kamnita puščava, ki nas obdaja, je s svojo tišino in prvinskostjo, kjer le možici dajejo slutiti, da tukaj tudi hodi človeška noga, je navdihujoča. Divja! Pred nami so Vršaki, globoko pod nami Rjavo jezero in koča na Prehodavcih. V daljavi mogočni Razor, Planja in Prisojnik, še dlje pa Jalovec in Mangart. Pa vse vmes.

Z vrha sestopimo po grebenu do naslednjega možica, ko na desni strani zagledamo dobro shojeno stezico, ki nas pripelje naravnost na sedlo Vrata, 2192 m, od koder se po dolini za Kopico spustimo na Dedno polje, pojemo kislo mleko in nadaljujemo mimo Planine pri Jezeru do Planine Blato, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2327 m
Višinska razlika: cca. 1300 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 4 / 5