Banksy: Rim, Amsterdam in Kranj

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 31. maj 2016 / 12:15  

Danes zvečer bodo v Layerjevi hiši odprli razstavo uličnega umetnika Banksyja. Kot bi gostili dela Picassa ali Warhola v njunih najboljših časih.

Kranj – Pred letom dni je anonimni zbiratelj, gre ga ljubitelja umetnosti z Gorenjskega, ekipi Layerjeve hiše ponudil razstavo Banksyjevih del. V njegovi zbirki se ta čas nahaja kakih petdeset kosov od grafike do plakata. »Zgrabili smo ponujeno priložnost, saj gre za zelo aktualno umetniško produkcijo ta trenutek enega najbolj znanih imen iz sveta umetnosti. To dokazuje tudi zbiratelj, ki ima očitno interes dela tudi kasneje predstavljati na razstavah,« o pobudi za razstavo pojasnjuje tretjo sezono umetniška vodja Layerjeve hiše, Zala Vidali. V letošnjem letu se namreč odpirajo številne njegove razstave po svetu, trenutno imajo Banksyja razstavljenega v Rimu, v prvih dneh junija bodo odprli razstavo v Amsterdamu, na ogled je nekaj del v eni od zasebnih galerij v Münchnu. Vidalijeva nadaljuje: »To pomeni, da smo v koraku s časom in smo nekako 'zajahali' pravo stvar. Sicer gre za avtorja, ki že precej let ne izgublja aktualnosti, saj prepoznava nove in nove probleme v svetu ter se na svoj način odziva nanje.« V zadnjih letih je razstava nedvomno paradni projekt Layerjeve hiše, ki s seboj prinaša tudi določene zahteve. Kot pove sogovornica, so se zavedali, da ni dovolj narediti le razstave, zato bodo dogodek izkoristili tudi za to, da se v mestu dogaja. »Naša velikopoteznost v projektu je torej zato, ker si mesto Kranj to zasluži.«

Zbiratelj svojo zbirko gradi predvsem z nakupi na spletnih dražbah. Tako za zdaj še nima v lasti kakšnih vrat, zidu z grafitom ali podobno. Na umetniški trg namreč za vrtoglave vsote prihajajo tudi originali z ulic izpod mostov, zidov v degradiranih urbanih območjih, premikajočih se instalacij na dostavnem kamionu. Grafike so največkrat preslikava zidnih grafitov oziroma instalacij. Tokrat pod skupnim naslovom Banksy, hvala za rože, kar je reminiscenca na grm vrtnic, ki je prav v teh dneh vzcvetel na vrtu Layerjeve hiše.

Kdo je Banksy?

Ime je vsekakor psevdonim uličnega umetnika, grafitarja, političnega aktivista in filmskega režiserja, ki se je verjetno rodil leta 1974 v Bristolu v Angliji, kjer je tudi začel svojo umetniško pot. Njegova prava identiteta namreč ni znana, menda pa naj bi šlo za Robina Gunninghama. Kakorkoli že, umetnik se nikoli, vsaj prepoznavno, ne pojavlja ob svojih delih in v bistvu sploh ne želi razstavljati po galerijah. Grafiti so izvirna ulična umetnost, torej tja tudi sodijo. Njegovo umetnost označujejo kot subverzivne epigrame v povezavi s črnim humorjem. Vselej je aktualen, tudi aktivist, saj so njegovi grafiti družbeno kritični in pogosto povezani tudi s politiko. Banksy ne prenese pretiranega potrošništva, kar pa, roko na srce, na bazi zakrite identitete, tudi dviguje ceno njegovim delom. Grafitira z značilno uporabo šablon, njegove grafite pa najdemo narisane na ulicah, zidovih in mostovih po celem svetu, po degradiranih območjih, prostorih, kjer novi lastniki hočejo uničiti staro urbano krajino in postaviti nakupovalne centre, stanovanjske soseske in podobno. Izšel je iz ulične scene Bristola, ki je združevala umetnike in glasbenike. Ni znano, ali dela sam, skoraj zagotovo ima pomočnike.

Umetniška kritika mu ni preveč naklonjena – da je kičast, bedast in gledalca v prvi vrsti takoj 'udari po glavi'. Njegovi oboževalci menijo drugače: da je bogatim, ki plačujejo velike vsote za njegova dela (menda ni problem celo nakup celotne hiše z Banksyjevim grafitom), pomemben denar, njemu zgolj umetnost. Njegova umetnost je za ljudi in 'mainstream' jo radi uporabljajo kot ekscesno, naj bo to samo napis, provokacija, slika, intervencija v že znano sliko, instalacija ... Največ se pojavlja v rodni Angliji, deloval pa je tudi drugje po svetu, v Avstraliji, v Gazi. Oktobra leta 2013 je gostoval v New Yorku in vsak dan 'udaril' v drugem delu mesta, o tem je posnet tudi film Banksy does New York. Vsak dan je na instagramu objavil namig, kje je njegov grafit, in ljudje so hiteli tja, da se slikajo ob njem, preden ga prebarvajo ali celo 'ukradejo'. Objavljal je tudi instalacije, npr. dostavni živinski tovornjak, s katerega so gledale plišaste živali, s čimer je opozarjal na masovno vzrejo živali. Ali pa je najel človeka, da je prodajal njegova 'spray art' platna po 60 dolarjev, ki so zdaj na spletu vredna najmanj 250 tisoč dolarjev. To je Banksy. »Z Banksyjem nikoli ne veste, kaj bo jutri,« je dejal neki newyorški galerist. Se bo v treh mesecih pojavil na razstavi v Kranju? Nikoli ne bomo vedeli.

Bogat spremljevalni program

V Layejevi hiši so spremljevalni program poimenovali Layer, hvala za rože, prva povezava z njim pa je vključena v razstavo, saj bodo v sobi, imenovani po njem, na poslikave njegovih učencev izvedeno tako imenovano mapiranje Banksyjevih grafitov. Za to bosta poskrbela kranjska avtorja Jakob Drmota in Domen Dolenc. Prav tako bodo v sklopu razstave v galerijskem prostoru ob bok bristolskemu anonimnežu na ogled tako imenovani 'moving graffiti' srbskega umetnika, ki se podpisuje kot ABVH. Banksyjeve grafite spreminja v dinamično nekajsekundno premikajočo se podobo preko formata GIF. Na ogled bo tudi desetminutni izsek, posvečen Banksyju iz filma Style Wars 2 slovensko-švicarske avtorske naveze Velija in Amosa. V galeriji sosednjega Stolpa Škrlovec bo prvi mesec na ogled razstava fotografij Banksy v Gazi palestinskega fotografa Shadi AlQarre, ki pripravlja serijo fotografij lokacij, kjer je svojo sled pustil Banksy, ko je večkrat, zadnjič lani, svoje nestrinjanje s politiko Izraela izrazil na stenah Bližnjega vzhoda. V prihodnjih mesecih bodo v stolpu sledile še tri razstave. V poletje bo umeščena fotografska razstava Razglednice iz Slovenije. Štirje slovenski fotografi združeni pod imenom Fotosfera bodo predstavili fotografije dovtipov, ki jih vidimo na stenah in zidovih po slovenski provinci. Zadnji dan avgusta bodo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine in kuratorko Heleno Konda predstavili odporniški grafit med drugo svetovno vojno. Tu je še grafitarsko poletje, 'svoje bo dobil' tudi grafit na zidu Mestne knjižnice Kranj, konec junija bodo stripovske delavnice z Miho Knificem in Davidom Krančanom, 'stenski poslikavi' bosta poživili tudi dva zidova na vrtu Layerjeve hiše … Med 31. majem in 1. junijem bo med 18. in 21. uro potekala delavnica svetlobnih grafitov in senčnih kolažev nemškega kolektiva RaumZeitPiraten, ki se bo jutri ob 21. uri zaključila z ulično intervencijo. Razvili so namreč optični instrument SvetloVod, ki je primeren za analogno projekcijo vseh vrst prosojnih objektov na ulice, pročelja, zidove in skrite kotičke, ki jih spreminja v kolektivni zaslon. V tem eksperimentu se sodelujoči sami odločajo, koliko humorja, norosti in absurdnosti bodo spustili v igro senčnih kolažev in svetlobnih grafitov. V projekt se je vključila tudi Hiša na koncu tunela, kjer bodo 23. junija odprli razstavo lokalnih oblikovalcev in ustvarjalcev.

Kot je še povedala Zala Vidali, odprtje razstave danes ne bo klasično, saj so prek družbenega omrežja ponudili petdeset brezplačnih vstopnic, ki so v trenutku pošle, javljajo pa se tudi že ljubitelji Banksyjeve umetnosti iz tujine. »Še posebno bi radi na razstavo privabili Kranjčanke in Kranjčane, za katere smo tako kot za dijake, študente in upokojence tudi za en evro znižali vstopnino, ki je sicer šest evrov …,« razmišlja sogovornica, ki poleti tako ne razmišlja zgolj o turistih med Bledom in Ljubljano, ki so se posebej zaradi Banksya ustavili tudi v Kranju. Razstava bo sicer na ogled vsak dan od torka do sobote med 11. in 19. uro ter ob nedeljah med 16. in 19. uro. Banksy bo v Kranju mogoče pustil tudi konkretnejše sledi, saj bodo v marketinškem paketu ob razstavi med drugim ponujali tudi začetniški paket – nahrbtnik s sprejem, rokavicami in šablono za vse bodoče grafitarje. Za grafite s smislom, sporočilom in estetsko poanto.