Dežman v Bohinju nezaželen

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: / petek, 6. maj 2016 / 10:09  

Na letni skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica ob koncu marca so izdali sporočilo, da je muzealec dr. Jože Dežman v Bohinju nezaželen, in sicer zaradi svojega odnosa do novejše zgodovine NOB v Bohinju.

Bohinjska Bistrica – Radovljiško združenje je s svojim sklepom seznanilo tudi dr. Jožeta Dežmana, ki se je že odzval z javnim pismom, v katerem govori o razstavi o Bohinju in Bohinjcih v prvi in drugi svetovni vojni, ki je od julija lani na ogled v muzeju v Bohinjski Bistrici. Prav ta razstava je namreč jabolko spora med njim in borčevskimi organizacijami na tem območju, Dežmanov »odnos do novejše zgodovine NOB v Bohinju, kar se odraža tudi pri predstavitvi upora in domoljubnih aktivnosti bohinjskega območja med drugo svetovno vojno v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici« pa razlog za njegovo nezaželenost v Bohinju.

Razstava jabolko spora

Dežman v svojem pismu povzema tudi dialog med borčevsko organizacijo, muzejem in občino o razstavi ter sestanek s predstavniki gorenjskih borčevskih organizacij (skupaj so si ogledali razstavo), s sklepom, naj bohinjski borci pripravijo konkretne pripombe, da je možen nadaljnji dialog. V pismu Dežman ironično polemizira o svoji nezaželenosti v Bohinju, brez šale pa dodaja, da letos praznujemo 25 let Republike Slovenije, katere zasluga je tudi spoznanje, da je bilo v prejšnji državi Jugoslaviji zgodovinopisje »dekla titoizma, zato se je obdobje druge svetovne vojne prikazovalo ideološko izkrivljeno in pristransko«. Zgodovinske dogodke je po njegovem treba osvetljevati z več vidikov, ne zgolj z interpretacijo udeležencev v njih, ki zaradi subjektivne čustvene vpetosti ne more biti dovolj objektivna. Borcem še sporoča: »Čas je že, da se domnevno civilno-družbena organizacija, ljubiteljsko društvo torej, preneha slepiti s svojo nekdanjo močjo in željo po njeni zlorabi. V današnjem času imajo v imenu svojega društva seveda vso pravico opozoriti na morebitne netočnosti na razstavi, predlagati morebitne izboljšave ali prispevati nova, še morda neznana dejstva. Nikakor pa nimajo več nikakršne možnosti zahtevati odstranitve razstave ali izvajati pogroma nad avtorji. S takim početjem nevede dokazujejo prav to, na kar razstava med drugim opozarja: na zlorabo moči, ki si jo kdo prilasti v imenu ideologije.«

»Izkrivljena slika NOB v Bohinju«

Tone Kapus, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica, nam je pojasnil kronologijo dogajanj, povezanih z bohinjsko razstavo, ki govori pretežno o prvi in manj od drugi svetovni vojni – in slednji del tudi po njegovem mnenju ne odraža prave slike dogajanja v Bohinju. Povsem je izpuščeno dejstvo o bohinjski vstaji 1941 in o partizanski bolnišnici nad Jereko, ki je zdravila okoli sto ranjencev iz različnih partizanskih enot. Zoper tako prikazovanje zgodovine so nastopili preživeli udeleženci NOB in borčevske organizacije na območju Bohinja, ki so poudarili: »Za pripravo podobnih razstav v bodoče zahtevamo, da se na tematiko druge svetovne vojne angažirajo strankarsko neodvisni zgodovinarji in ne lokalni spreobrnjenci, ki služijo le svojim interesom in interesom tistih, ki jim služijo.« O tem so govorili v radovljiškem in v gorenjskem pokrajinskem združenju, pogovori so potekali s predstavniki občine in Gorenjskega muzeja, protestna pisma na to temo so borci poslali medijem, zadnje dejanje pa je bil letos marca sklep, ki ga je na občnem zboru sprejelo radovljiško združenje, v okviru katerega deluje tudi pet bohinjskih borčevskih organizacij. Franc Zavasnik, tajnik krajevne borčevske organizacije iz Bohinjske Bistrice, pa pravi, da je Gorenjski muzej iz Muzeja Tomaža Godca zgolj vzel eksponate (sedaj zahtevajo, da jih vrne), v pripravo razstave borcev niso vključili niti jih niso povabili na njeno odprtje. Ko so si jo pozneje ogledali, pa so bili močno razočarani nad tem, kako prikazuje čas NOB. Prikazanih je pet zgodb: o treh partizanih, v nemško vojsko rekrutiranem domačinu in ubitem duhovniku, nič pa o bohinjski vstaji, partizanski bolnišnici, šolstvu, delavnicah, o trpljenju Bohinjcev in podpori domačinov NOB, kot da je bila druga svetovna vojna v Bohinju nekakšen festival, ne pa odpor proti okupatorju in naposled zmaga nad fašizmom in nacizmom, pravi Zavasnik. Prepričani so, da je za tako prikazovanje kriv odnos zgodovinarja Jožeta Dežmana do NOB, zato so ga tudi označili za nezaželenega. Na njegovo pismo pa, pravijo, ne bodo odgovarjali.