Črna zastava naznanila konec Peka

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Tržič / petek, 29. januar 2016 / 11:31  

Zaposlenim v Peku so v minulih dneh razdelili odpovedi pogodb o zaposlitvi. Po tem, ko so v začetku tedna izpolnili še zadnja naročila, so zdaj proizvodnjo čevljev po 113 letih v tem tržiškem podjetju dokončno ustavili.

Tržič – Odpovedi pogodb o zaposlitvi je prejelo vseh 156 zaposlenih. Stečajna upraviteljica Peka Tadeja Tamše je namreč v prvih dneh po začetku stečajnega postopka preverila možnosti za nadaljnje poslovanje in ugotovila, da to ni mogoče, saj podjetje nima obratnega kapitala. »Zato smo se odločili, da delavcem takoj odpovemo pogodbe, da lahko čim prej začnejo urejati svoja razmerja na zavodu za zaposlovanje.«

Svojo žalost nad ustavitvijo proizvodnje v Peku so delavci izrazili s črno zastavo, ki je v sredo visela nad glavnim vhodom, pred vhodom v proizvodno halo pa so gorele sveče. »Do zdaj mi je bilo vseeno, ker tako ali tako izpolnjujem pogoje za upokojitev, danes mi pa ni več,« je s tresočim glasom v sredo ob stojalu z zadnjimi pari čevljev, ki jih je izdelala, priznala Darja Zupan, ki je v Peku delala kar štirideset let. V Peko je prišla pri rosnih 16 letih in se tu priučila dela. »Ni nam bilo težko vstajati tudi sredi noči, da smo prišli na delo, če je bilo treba kaj hitro dokončati,« se nostalgično spomni časov, ko je bilo v službi še »fletno«. »Hodili smo na izlete, piknike, se šalili ... Zdaj na koncu pa ...« se ji glas razlomi in ne more dokončati stavka. Ob tem se zaveda, da njej še ni tako hudo, saj je tik pred upokojitvijo in se bo zdaj lahko posvetila varovanju vnuka, ki so ga že »naročili«, se ji vendarle zasvetijo oči.

Manj se prihodnosti veselita zakonca Irena in Zlatko Kamič, ki sta v Peku delala več kot trideset let. »Tu sem se zaposlil še kot mladenič. Potem ko sem končal čevljarsko šolo v Kranju, sem najprej delal za tekočim trakom, zadnjih 26 let pa sem bil mojster v montaži,« pove Zlatko Kamič in doda, da mu je bilo v veliko veselje delati z vsemi sodelavci. »Na srečo sta najina otroka že 'pri kruhu', tako da nama bosta lahko vsaj za silo pomagala. A ves čas ju ne moreva obremenjevati.« Kar tako se ne bo vdal v usodo, zatrdi. »Najprej bomo prespali, potem pa bo treba začeti iskati zaposlitev.« Kot pravi, je pripravljen poprijeti za katerokoli delo. Najbolj je razočaran nad bankami, zlasti Novo Ljubljansko banko, ki je po njegovih besedah ponudila posojilo po obrestni meri, ki bi pomenila »samomor« za podjetje. »Pa koliko denarja so nam banke zasegle od prodaje nepremičnin,« jezno konča svojo pripoved. Kot pravi Stane Geč, ki je v Peku delal 36 let, je največja težava, ker so že štiri mesece brez plač. »Zato ne plačuješ položnic, vemo pa, kako je država 'radodarna' pri teh stvareh.« Dobrodošla se mu zdi pobuda tržiškega župana Boruta Sajovica, da vsakemu delavcu namenijo 250 evrov, ob tem pa upa, da bodo njegovemu zgledu sledili tudi župani ostalih občin, iz katerih prihajajo njihovi zaposleni.

Delavci so bili po besedah predsednice Pekovega sindikata Sandre Lang brez plač vse od novembra, pa tudi sicer njihove plače niso bile visoke. Številni proizvodni delavci so bili namreč od aprila občasno na čakanju, zato so prejemali le osemdeset odstotkov minimalne plače. »Večinoma smo starejši, stari okrog petdeset let in več. Celo življenje smo praktično pustili tukaj in zdi se mi, da smo kar trajno nezaposljivi,« je razočarana, ker so do zadnjega upali, da bo država vendarle potegnila drugo potezo in naredila kaj za zaposlene Peka. Tako pa so vsi končali na zavodu za zaposlovanje.

Svetovalka območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Kranj se je v ponedeljek že sestala z delavci in jim predstavila nadaljnje postopke glede vpisa v evidenco brezposelnih, priprave zaposlitvenega načrta in izplačila nadomestila za brezposelnost. »Seznanili smo jih tudi s stanjem na trgu dela in možnostmi za zaposlitev, ki se jim ponujajo,« je razložila pomočnica direktorja kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dubravka Furar in dodala, da je kar nekaj prostih delovnih mest za področje predelovalne dejavnosti, vendar ne v Tržiču, ampak drugod po Gorenjskem. Za nekdanje delavce Peka bodo v Tržiču pripravili tudi delavnice, na katerih jih bodo učili veščin iskanja zaposlitve, je napovedala Dubravka Furar. »Poskušali bomo pomagati na vse načine, tudi s kadrovsko okrepitvijo na uradu za delo Tržič.«

Stečajna upraviteljica bo v prihodnjih dneh ugotavljala, koliko premoženja je Peku, ki ima za sedem milijonov evrov dolgov, še ostalo. Opravili bodo popise in inventuro, sledil bo še popis terjatev in nato nadaljnji postopki za prodajo. Predmet cenitve bo tudi blagovna znamka. »Peko ima dolgoletno tradicijo, tako da bomo poskušali v prvi vrsti pristopiti k prodaji Peka kot poslovne celote,« je pojasnila Tadeja Tamše in dodala, da obstaja tudi možnost, da bi Peko v kakšni drugačni obliki posloval naprej, a doslej resne ponudbe za oživitev proizvodnje še ni bilo. Pekove trgovine bodo po njenih besedah ostale odprte še štirinajst dni, potem bodo tudi te začeli postopoma zapirati.