Gorenjska bi bila lahko še bolj razvita

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / torek, 15. december 2015 / 10:46  

Petkov obisk vlade na Gorenjskem se je začel v Planici, kjer so dopoldne odprli nov nordijski center, in končal z večernim srečanjem na Brdu, ki so se ga udeležili gospodarstveniki in predstavniki zavodov ter nevladnih organizacij, župani pa so že dan poprej napovedali bojkot.

Kranj – Premier Miro Cerar je enodnevni obisk Gorenjske ocenil kot konstruktiven, nanj se je vlada dolgo pripravljala, v razvojnem dialogu pa je bila priložnost za izmenjavo mnenj o številnih konkretnih zadevah. Župani, ki so se odločili za bojkot, so to priložnost zamudili, je menil Miro Cerar. Posveta na Brdu so se tako udeležili pretežno predstavniki gospodarstva, zavodov in nevladnega sektorja.

Najprej so prisluhnili vtisom ministrov o obisku Gorenjske, kjer sta prednjačili zlasti dve dobri novici. V odprtju nordijskega centra v Planici vidijo priložnost ne le za razvoj športa, s katerim sicer Slovenija najbolj krepi svojo blagovno znamko, temveč tudi za turizem in gospodarstvo. Na Jesenicah pa so tega dne slovesno odprli nov urgentni center. Ta del Gorenjske bo po sprejetju državnega lokacijskega načrta dobil tudi drugo cev karavanškega predora, ki bi jo lahko začeli graditi leta 2017, pa je napovedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, obeta se tudi investicija v železniški predor na Jesenicah. Več investicij bo tudi na drugih gorenjskih cestah, denimo proti Kranjski Gori, Tržič bo dobil prvo semaforizirano križišče, za vzhodno kranjsko vpadnico pa bodo začeli pridobivati najprej projektno dokumentacijo, pozneje pa zemljišča in gradbeno dovoljenje za gradnjo štiripasovnice.

Gospodarstveniki so na Brdu vladi ponovili že znano dejstvo o prevelikih davčnih obremenitvah, ki jim zmanjšuje konkurenčnost, ovire pa predstavljajo tudi slabe cestne povezave. Tako je Alojz Burja poudaril, da težko pričakujejo blejsko obvoznico, Marko Lotrič pa, da jih duši stanje mostu v Mednem, kjer zaradi vsakodnevnega stanja v koloni izgubljajo delovna mesta. Vsaj tu se že kaže rešitev, saj je že podpisana pogodba z izvajalcem, dela se bodo kmalu začela, februarja bo urejena obvozna povezava, do maja pa bo cesta rekonstruirana. Stevo Ščavničar in Rok Šimenc iz dveh gorenjskih razvojnih agencij pa sta opozorila na to, da slovenska ustava predvideva vzpostavitev pokrajin in da bo brez njih Gorenjska težko dobila razvojno prebojne projekte. Večje že, kot je nordijski center v Planici, ne pa manjših, ki so za razvoj regije prav tako pomembni. S tem, kako povezati regije, da bodo močnejše, in ali bo to organizacijsko ali vsebinsko, se vlada sicer ukvarja v posebni strategiji razvoja lokalne samouprave. Za manjše projekte pa se bo treba povezovati med seboj, tudi obmejno, za kar ima Gorenjska dobre možnosti. Pri tem pa ne gre nujno za formalno povezovanje, pač pa se lahko povežejo z idejami, so prepričani v vladi.

Gorenjska je dobro razvita regija, lahko bi bila še bolj, neizkoriščeni so zlasti njeni potenciali na področju inovativnosti in dodane vrednosti v podjetjih, je ob obisku Gorenjske ocenil predsednik vlade Miro Cerar. Ponekod jih bo lahko regija izkoristila sama, ponekod pa bo potrebovala pomoč države.