Fotograf Franc Perdan je poleti 1958. leta ujel množico delavk in delavcev, ki so ob 14. uri odhajali iz tovarne Iskra. Takšna je bila tedaj vsakdanja podoba industrijskega Kranja. / Foto: hrani Fototeka Gorenjskega muzeja
Zgodbe iz tovarn
V drugi polovici dvajsetega stoletja so bila mesta in večji kraji na Gorenjskem središča industrije. Več kot polovica zaposlenih je delala v tovarnah. Ste bili tudi vi med njimi in bi svoje spomine želeli deliti z nami?
V preteklem stoletju so tovarne močno zaznamovale podobo gorenjske pokrajine in življenje njenih prebivalcev. V Gorenjskem muzeju zato že desetletja zbiramo in ohranjamo dediščino industrije. Vendar tovarne niso bile samo kadeči se dimniki in velike hale z množico strojev in dolgimi tekočimi trakovi. Srce tovarn so bili številni delavci, ki so skrbeli, da so iz različnih surovin in sestavnih delov nastajali izdelki, ki so bili prepoznavni po tedanji Jugoslaviji in tudi v svetu. Zato se v muzeju med drugim posvečamo zbiranju spominov nekdanjih tovarniških delavcev, ki so hodili na »šiht v fabrko« in si kruh služili z delom za stroji.
Na Gorenjskem so delovale tovarne v različnih panogah. Tisoče delavcev in delavk je delalo pri pečeh v železarni, za stroji v predilnicah, tkalnicah, izdelovalo avtomobilske pnevmatike, za tekočimi trakovi sestavljalo števce, telefone, šivalo oblačila, izdelovalo čevlje, klobuke, vijake, orodje, pohištvo itd. Tovarne so širile in posodabljale obrate, hkrati pa so proizvodnjo povečevale tudi z zaposlovanjem dodatnih delavcev.
Za zaposlene v tovarnah, ki so prihajali iz bližnje in daljne okolice, so v 50. letih veliko pridobitev pomenili delavski avtobusi, pred tem so dolgo pot do mesta vsak dan opravili peš ali s kolesom. Številni mladi so se priselili na Gorenjsko. Prihajali so iz drugih slovenskih pokrajin in iz republik tedanje skupne države Jugoslavije. Zaposlitev v tovarni je mladim predstavljala obetajočo poklicno pot, redni zaslužek jim je omogočal osamosvojitev. Predvsem so si obetali hitrejšo rešitev stanovanjskega vprašanja.
Delavci so bili ponosni na svoje delo. Mnogokrat sicer monotoni delovni procesi in izpolnjevanje predpisane norme so bili zahtevni, vendar so si delo znali prilagoditi. Posebej večizmensko delo je določalo vsakdanji ritem in način življenja družin. Ker je bila večina žensk zaposlenih, so morale biti iznajdljive pri urejanju varstva za otroke. Za stroji so se spletale prijateljske vezi in pogosto so se sodelavci družili tudi pri prostočasnih dejavnostih.
V Gorenjskem muzeju vas vabimo, da z nami delite zgodbe in predmete, ki govorijo o delu za tovarniškimi stroji. Oglasite se nam in skupaj jih bomo vtkali v razstavo Zgodbe iz tovarn. Pokličite na telefonsko številko 04 201 39 58.