Visok jubilej Triglavskega doma

Mojstrana – Dovški župnik Jakob Aljaž je leta 1895 kupil zemljišče na vrhu Triglava, najel kleparskega mojstra Antona Belca in z njegovo pomočjo na najvišji slovenski gori postavil stolp z napisom Aljažev stolp, kar je bil sploh prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici. V času gradnje je dobil idejo, da bi bilo treba zgraditi tudi kočo pod Triglavom, ki bi olajšala dostop do vrha.

Zapis povzemamo po monografiji Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom avtorjev Petra Mikše in Maje Vehar, ki ga je objavilo Planinsko društvo Ljubljana - Matica. »Povod za postavitev koče na Kredarici so bile besede oskrbnika Dežmanove koče, ki jo je kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva postavila leta 1887 in jo poimenovala po Karlu Dežmanu, nekoč zavednemu Slovencu, ki je postal voditelj nemške stranke. V njej je moral Jakob Aljaž prenočiti v času postavljanja stolpa na vrhu Triglava, oskrbnik pa mu je dejal, da so imeli srečo z namestitvijo, saj imajo v nemški koči pri tem prednost Nemci, ki pa jih v tistem trenutku ni bilo. Besede so ranile Aljažev narodni ponos in ga spodbudile k razmišljanju o slovenski koči pod Triglavom. Odločil se je za ogled terena ter postavitev koče, v najslabšem primeru bi jo postavili tik zraven Dežmanove koče, tako zelo užaljen je bil.«

Mesec dni po odprtju stolpa je bil Aljaž ponovno na Triglavu, pri vrnitvi v dolino se je ustavil na Malem Triglavu, kjer je zagledal dva gamsa, ki sta tekla čez Kredarico; videno je vzel kot znamenje, da je ravno Kredarica primerna za postavitev planinske postojanke, v monografiji navajata avtorja. »Tako je v nekaj dneh uredil vse potrebno za nakup zemljišča in 9. septembra 1895 je podpisal pogodbo z občinama Mojstrana in Dovje, kupec je bilo Slovensko planinsko društvo, v Planinskem vestniku pa so širšo javnost obvestili o nameri, ta se je odzvala z veliko podporo. Na Kredarico je les za gradnjo vlačilo okoli 30 delavcev s pomočjo 500 metrov vrvi. Kočo so slavnostno odprli 10. avgusta 1896 in jo poimenovali Triglavska koča na Kredarici.«

Muzejski večer

Dne 7. avgusta 1895 na samem vrhu Triglava postavljeni Aljažev stolp je dovški župnik blagoslovil 22. avgusta. Dan pozneje ga je fotografiral ravnatelj Kranjske kmetijske družbe Gustav Pirc, naslednjega dne pa še blejski fotograf Benedikt Lergetporer, ki je na stekleno ploščo poleg stolpa ujel še vodnika Jožefa Hlebanjo iz Mojstrane in 12-letno hčerko Romano.

Slavnostnega odprtja Triglavske koče na Kredarici dne 10. avgusta 1896 se je udeležilo pet fotografov, med njimi Pirc in Maria Lergetporer, Benediktova žena. Dva primerka njenega posnetka, v katerem je postavni Aljaž obkrožen z zalimi dekleti, hrani Slikovna zbirka NUK. Tudi o tem bo na muzejskem večeru v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani v petek, 28. avgusta, ob 18. uri pripovedoval dr. Dragan Božič, predavanje so naslovili Triglav, dva župnika (Aljaž in Zemljič), dva fotografa in fotografinja (Pirc in zakonca Lergetporer), en stolp in ena pesem.

Na predavanju bodo govorili tudi o pesmi Oj Triglav, moj dom, ki jo je uglasbil Aljaž. Ta ni bila prvič zapeta že 22. avgusta 1895 pri stolpu, kot trdijo številni pisci, ampak leto pozneje, 10. avgusta 1896, med odprtjem koče, navajajo v muzeju. »Kdo je njen avtor, Aljaž ni vedel do zadnjega diha, predvsem pa tudi ne, da gre za malenkostno prirejen prevod treh kitic nemške pesmi O Schwarzwald, o Heimat.«

Ob letošnji 130-letnici je obiskovalcem Triglavskega doma na Kredarici na voljo tudi nov priložnostni žig.