Več kot klasična slikanica

Zgodba celjske Veronike Deseniške že stoletja buri domišljijo. V njej se prepletajo zgodovinska dejstva in ljudsko izročilo, toda dddr. Mira Delavec Touhami v njenem središču vidi predvsem žensko, ki zaradi ljubezni in družbenih okoliščin izgubi življenje. »Veronika Deseniška je postala simbol poguma, zvestobe in cene, ki jo je včasih treba plačati za svobodno odločitev.« Prav zato je njena zgodba brezčasna in še danes nagovarja bralce vseh generacij, meni Delavec Touhamijeva.

Z zgodbo je tesno povezana pesnica, pisateljica in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska, rojena v Preddvoru, ki jo trojna doktorica raziskuje že vrsto let. Iz želje, da bi njena dela približala mladim, družinam in šolam, se ji je porodila zamisel o bogato ilustrirani izdaji, ki v osnovi presega klasično slikanico in združuje literaturo, zgodovino ter didaktiko, Nedolžnost in sila, ki je izšla letos marca.

Delo mlade avtorice

Gre za sodobno priredbo prve slovenske zgodovinske povesti, v kateri je Josipina Urbančič Turnograjska pri komaj sedemnajstih letih literarno upodobila tragično ljubezensko zgodbo Veronike Deseniške in Friderika Celjskega. »Zgodba velja za prvo pripovedno upodobitev Veronike Deseniške v slovenščini in z uporabo motiva iz zgodovine Celjskih grofov,« poudari Mira Delavec Touhami.

Avtoričina zrelost, glede na leta, se ji zdi presenetljiva. V njenem pisanju prepozna izjemno življenjsko modrost, razgledanost in razumevanje človekove narave. Ugotavlja, da njena pripoved ni samo ljubezenska zgodba, ampak precej več. Ponuja razmislek o pravičnosti, dostojanstvu in moči posameznika. Prav zato prirejanje izvirnega besedila ni bilo preprosto, nadaljuje Mira Delavec Touhami, a njen cilj ni bil napisati nove zgodbe, temveč omogočiti, da današnji bralec začuti Josipinin glas. Ohranila je pripovedno logiko, ritem in občutljivost, jezik pa posodobila tam, kjer bi bil današnjemu bralcu težko razumljiv. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi ilustracije Polone Kosec. Naša sogovornica jo je izbrala zaradi njenega občutka za pripoved skozi podobo in izkušenj z zgodovinsko tematiko. Slednja je imela vso ustvarjalno svobodo in je sama usklajevala zgodovinsko verodostojnost z likovno interpretacijo. Ilustracije pa po mnenju Delavec Touhamijeve niso zgolj spremljava besedilu, temveč ga poglabljajo.

Nedolžnost in sila

V izdajo sta vključeni tudi povesti Razvaline pustega gradu in Očetova kletev, ki prav tako posegata v zgodovino Celjskih grofov. Knjigo dopolnjujejo še strokovno besedilo naše sogovornice o Josipini Turnograjski in Celjskih grofih, predlogi za delo s povestjo ter recenziji Karla Gržana in Milene Mileve Blažić. Slikanica je prevedena tudi v angleščino in nemščino. »Veronika Deseniška in Josipina Urbančič Turnograjska sta del evropske kulturne dediščine, zato je pomembno, da njuni zgodbi presežeta jezikovne meje,« pravi Delavec Touhamijeva. Naslov Nedolžnost in sila, ki je nastal že leta 1851, pa je po njenem mnenju aktualen tudi danes: sila predstavlja vsako obliko »pritiska – družbenega, moralnega ali osebnega –, ki človeka sili, da se odpove samemu sebi«, medtem ko nedolžnost ne pomeni ravno naivnost, »temveč notranja čistost, zvestoba sebi in pogum, da ostaneš človek tudi tedaj, ko bi bilo lažje popustiti«.

Nedolžnost in sila bralcu ponuja več kot zgodbo o tragični ljubezni, odpira resna vprašanja, ki so neodvisna od časa. In tu Mira Delavec Touhami meni, da velike zgodbe ne živijo zato, ker so stare, ampak ker nam vedno pomagajo razumeti človeka in nas same.

S pomočjo Veronikine zgodbe pa se v slovenski kulturni prostor vrača tudi Josipina Urbančič Turnograjska.