Svobodne, a izčrpane

Feminizem je gibanje za enakopravnost moških in žensk. Začel se je konec 19. stoletja. Ženske so se borile predvsem za volilno pravico, pravico do izobrazbe, lastnine in dela. Drugi val je bil približno v letih 1960–1980. Poudarek je bil na enakih možnostih v družini, službi, spolnosti in politiki. Pomembna tema je bila tudi nasilje nad ženskami. Danes le neuki moški ne bi priznali upravičenosti tega boja.

Pogosto ne znamo točno ločiti, katere odločitve res prihajajo od človeka, katere pa so nam vsiljene od okolja, družbe, medijev. Prepričevali so nas, da je zaposlitev žensk samo dobro za ženske. Res je, da so dobile ženske denar, več samostojnosti in prav zaradi tega so večkrat lahko prekinile trpljenje za štirimi stenami. Obstaja pa še druga plat. Danes večina žensk dela kot moški. Doma pa jih čaka še gospodinjstvo in delo z otroki (kajti moški so običajno časovno še bolj odsotni od doma). Dejansko danes ženske opravljajo dva poklica. Upravičeno se vprašamo: Ali ni bila zaposlitev žensk le tiha zahteva kapitala? Feminizem izrecno poudarja, da je na prvem mestu ženska, njena pravica do kariere in samouresničitve preko poklica v enaki meri, kot velja to za moške. Skrajnost promovirajo v Južni Koreji kot 4B – brez poroke z moškimi, brez rojevanja otrok, brez romantičnih odnosov z moškimi, brez spolnih odnosov z moškimi. Lahko je tudi tako. Vsakdo se sam odloči. Le rezultati v sodobni družbi so skrb vzbujajoči: ne moremo zanikati velikega porasta osamljenosti, depresij, anksioznosti, porasta prikritega alkoholizma pri ženskah. Moški so sramoteni, manjvredni samo s tem, ker so moški, okrivljeni za vse probleme v odnosih in v družbi, so nezaželeni in nepotrebni … Ženske ostajajo same in izgorele, moških si sploh več ne želijo, potujejo po svetu in si dopovedujejo, da ne potrebujejo drugega spola. Rodnost apokaliptično pada in mi se pretvarjamo, kot da to ne bo usodno za našo prihodnost.

Lahko pa na feminizem pogledamo tudi takole. Boj za pravice žensk je ustvaril za ženske dvojno življenje: ženske delajo kot moški in še vedno nosijo celoten dom na svojih hrbtih. Resnica, o kateri nihče ne govori: Feminizem je ženskam prinesel nujne pravice, ni pa jih nujno osvobodil bremena, da morajo zdaj hkrati živeti moško in žensko življenje. Svet moških je krut: grobost, težko delo in težki poklici, preživetje v naravi ali/in na trgu, vsak dan, denar, negotovost … Rekli so ženskam, naj tekmujejo z moškimi, naj delajo kot moški, mislijo in se obnašajo kot moški. In zdaj so izčrpane.

Zakaj nihče ne naslovi, da je feminizem ženske oropal ženskosti. Tu je ženska moč, v mehkobi, v čustveni zrelosti, v intuiciji, v harmoniji, ki jo lahko soustvarja s svojim moškim. Ni moč ženske, da postaja kopija moškega. Njena moč je v tem, da ostane ženska — čuteča, močna, mehka, zrela in notranje svobodna.