Svetnika s koso in srpom

Šmarenski čas se je iztekel. Mali šmaren, praznik Marjinega rojstva, ki smo ga praznovali v torek, 8. septembra, odpira vrata jeseni. Na vrsto prihajajo svetniki, ki so z leti izginili iz zavesti ljudi, včasih pa so jih imeli zelo v časteh. Takšna svetnika sta na primer Izidor, skromni španski kmetič, ki goduje 15. maja in ga v številnih deželah častijo kot zavetnika kmetov in kmečkega stanu. Upodabljajo ga kot kmeta z motiko, žitnim snopom ali s koso, pa tudi s parom volov ali konjev, s katerimi angeli orjejo njivo.

Izidorja na številnih oltarjih po naših zlasti podeželskih cerkvah upodabljajo skupaj z drugo ljudem manj znano svetnico Sveto Notburgo, ki ima na podobah v rokah srp. Svetniške časti je dobila šele leta 1862, čeprav so zgodbe o njej starejše. Bila je grajska dekla, vzor srčnosti in pridnosti. Služila je na tirolskem gradu Rothenburg, nekaj časa pa tudi pri okoliškem kmetu. Ko je nekoč od nje zahteval, naj proti dogovoru žanje še po delopustu, je dejala: »Naj Bog razsodi med teboj in menoj. Naj srp pokaže, ali je prav, da po delopustu več ne delam.« Vzdignila je srp in ga izpustila. Vendar je srp ostal v zraku, in ne na tleh, med žitom. Svetnico Notburgo zato upodabljajo s srpom v rokah.

V prihodnjih dneh bosta še dva manj znana Marijina praznika. Jutri bo praznik Marijinega imena, ki so ga uvedli v Španiji v zahvalo za zmago krščanske vojske pod poveljstvom poljskega kralja Jana Sobieskega 12. septembra leta 1683 pred Dunajem. V torek, 15. septembra, pa bo praznik Žalostne Matere Božje oziroma Marije sedmih žalosti. Upodabljajo jo s sedmimi meči v njenem srcu.

Ob cesti znamenje stoji

Številna znamenja stojijo po naši deželi. Postavljena so bila zaradi najrazličnejših razlogov: zaradi vernosti in čaščenja svetnikov, v zahvalo in v priprošnjo, v spomin na srečne in žalostne trenutke, kraj za srečevanje ljudi.

Danes, 11. septembra, ob 18.30 se jim bo pridružilo novo. Pol ure po maši, ki bo v župnijski cerkvi svetega Vida v Spodnjih Dupljah ob 18. uri, bo na robu Spodnjih Dupelj, ob kolesarski stezi Strahinj–Duplje, odprto in blagoslovljeno novo znamenje s podobami 14 postaj Križevega pota. Izdelava je bila zahtevna, vendar prijetna naloga njegovega idejnega vodje, domačina Branka Bandlja iz Spodnjih Dupelj. Pri tem so mu pomagali domačini, prijatelji in obrtniki, vsi v prepričanju, da je njihovo delo v dobro vasi in njenih ljudi. Znamenje nima le verskega, ampak širši pomen. Bo kraj premišljevanja, srečevanj, dialoga in povezovanja. Križev pot je tudi zgodba človekovega življenja, saj je sestavljen iz vzponov in padcev, iz veselja in žalosti.