Svetloba fotografu ponuja sence in silhuete

Kranj – Kadilec, Riba, Telovadec, Plesalka, Atlet in drugi so naslovi fotografij, morda pa tudi drobni namigi avtorja, koga si predstavljati v sencah, ki jih svetloba riše na pozno poletno listje v drevesnih krošnjah. A podob, ki v naravi sicer nastajajo same, ne vidimo, če jih ne iščemo. Tokrat jih je v svojem ustvarjalnem izzivu iskal fotograf Vasja Doberlet, dolgoletni član Fotografskega društva Janez Puhar Kranj. Z najnovejšo serijo, ki jo je naslovil Silhuete, sence in silhuete senc, se predstavlja v Galeriji Kranjske hiše.

A najprej k Doberletovemu dolgoletnemu delovanju v kranjskem društvu, ki velja tudi za enega najdejavnejših v državi, kot je tudi na sredinem odprtju razstave poudaril predsednik Fotografske zveze Slovenije Tomaž Lanišek in fotografskemu kolegu čestital ob polnoletnosti njegovega naziva mojster fotografije pri FZS, dvanajst let pa ima tudi mojstrski naziv pri Mednarodni zvezi za fotografsko umetnost. »Vasja je v okviru FZS tudi moja desna roka, saj je naš predstavnik za stike z mednarodno zvezo.«

Vasja Doberlet – z razstavo zaznamuje tudi svoj prihajajoči okrogli življenjski jubilej – fotografira že šestdeset let, sprva v fotoklubu Planinske zveze Slovenije, pred četrt stoletja je bil gonilna sila pri ponovnem zagonu in preoblikovanju Fotokluba Janez Puhar v društvo ter 14 let tudi njegov predsednik. Sodeloval je na več kot dva tisoč razstavah v 62 državah na vseh kontinentih in prejel blizu tristo nagrad in pohval. »Če je to Vasja v številkah, pa sama dodajam, da gre za tistega člana našega društva, ki nas vedno znova preseneti s svojo kreativnostjo in igrivostjo,« je povedala predsednica društva Valerija Jenko. »Zna poiskati motiviko, na katero marsikdo niti pomislil ne bi. Ozrimo se torej po razstavi.«

Domišljija senc in silhuet

Kot je povedal Vasja Doberlet, se je začelo z »nimam ideje«, ko je bilo treba v društvu ob aktualni akciji posneti fotografijo meseca na temo silhuete. »Ampak nekega dne v izteku poletja sem na sprehodu v Arboretumu Volčji Potok opazil, kako na listih dreves in drugih rastlin nastajajo različne sence. Ko sem jih pogledal z druge strani, so se pojavile silhuete. Zanimivo. Začel sem jih fotografirati, ob tem pa sem sam pri sebi razmišljal, kaj je senca in kaj silhueta,« je povedal avtor fotografij. »V sončnem vremenu listi dreves eden drugemu delajo senco. Če gledamo navzgor v krošnjo proti posameznim listom, vidimo, da so le nekateri direktno obsijani od sonca, drugi so v senci listov nad njimi. Te sence niso vedno popolne. Na prosojnih listih, ki delujejo kot 'zasloni', svetloba, sence in silhuete rišejo različne like.«

Tu je fotografova domišljija dobila prosto pot. Včasih je na fotografiji videti tak, drugič drugačen prizor, kar je morda celo odvisno od trenutnega razpoloženja avtorja. Kot je povedal fotograf, je liste posnel z običajnim objektivom z razdalje največ pol metra. Nastala je serija več kot petdesetih fotografij, za razstavo jih je potreboval 15. »V izbor sem jih poslal kolegoma iz društva, ki sta neodvisno eden od drugega izbrala svoje fotografije. Primerjal sem jih s svojim izborom, upošteval vsa tri mnenja in lahko bi rekel: skupni izbor je zdaj tu,« je povedal Doberlet.

Na ogled fotografij igre med sencami in silhuetami velja s seboj povabiti domišljijo. Ali kot je v nagovoru dejal Simon Krejan, predsednik umetniškega sveta društva Janez Puhar: »V ospredju razstave ni motiv kot tak, temveč proces gledanja. Avtor odpira prostor za interpretacijo, ki se vzpostavlja v razmerju med vidnim in zamišljenim. Fotografije zahtevajo upočasnitev pogleda in določeno stopnjo zbranosti, saj se pomen ne razkrije neposredno, temveč postopoma, skozi plastenje vizualnih in čutnih informacij. Na ta način razstava deluje kot niz podob, ki šele v celoti oblikuje celovito večpomensko pripoved.« Krejan je priskočil na pomoč tudi pri iskanju motiva za potrebe tega zapisa, ali je fotograf v kateri od senc oziroma silhuet morda upodobil sebe. Na ogled do 8. julija.