Sveta dežela je varna za romarje

Brezje – V Marijinem svetišču na Brezjah so se odločili, da bodo v svetem letu predstavili vsa najpomembnejša in najbolj obiskana Marijina svetišča na svetu. Sredi marca so na pogovor povabili zanimivega gosta, svetopisemskega popotnika frančiškanskega patra Petra Lavriha, ki je tudi slovenski komisar za Sveto deželo. Zgovoren in za ljudi zelo dostopen Dolenjec, rojen v okolici Šentvida pri Stični, je leta 1980 prvič romal v Izrael oziroma v Sveto deželo v kraje, ki so povezani z zgodovino krščanstva in življenjem Jezusa Kristusa. Leta 1988 je v Sveto deželo peljal prvo organizirano skupino romarjev. Do danes jih je bilo okrog deset tisoč, pater pa je zanesljivo med najbolj poznanimi Slovenci v Izraelu.

Patrove več kot štirideset let trajajoče izkušnje z Izraelom negirajo marsikatero našo predstavo o državi Izrael in varnosti njenih obiskovalcev. Človek res dobi ob poslušanju dnevnih poročil iz Izraela občutek, da tam divja vsesplošna vojna, da streljajo vsepovprek in da preti nevarnost na vsakem koraku.

»To je popačena predstava o Izraelu,« je povedal po predavanju v pogovoru za Gorenjski glas pater Peter Lavrih. »Več kot štirideset let že hodim tja in ne pomnim, da bi ubili kakšnega romarja. Sam sem bil letos tam že trikrat in sem z romarji normalno potoval v Tel Aviv, v Jeruzalem, v Nazaret, v Betlehem in v druge kraje. Na kontrolnih točkah preverjajo, ali imamo potne liste, kar je normalno. Betlehem namreč leži v Palestini na Zahodnem bregu. Večinski prebivalci so Palestinci. Okrog 20.000 se jih dnevno vozi v službo v Tel Aviv. Gaze, ki je bila po prvi izraelski vojni leta 1948 egiptovska, sedaj pa je izraelska, na naših romanjih ne obiskujemo. Tam nimamo kaj iskati,« je povedal pater.

»V izraelski ustavi piše, da je Izrael država Judov in Arabcev, in tudi napisi na denarju so arabski in hebrejski. Med verami vlada strpnost. Na krajih, pomembnih tako za kristjane, Jude in muslimane, držijo že desetletja stari dogovori in nihče se ne sprašuje, zakaj. Tako mora pač biti. Palestincev, ki so izraelski državljani, ne moremo enostavno enačiti z muslimani ali celo s teroristi, kar se žal dogaja. Del Palestincev je tudi kristjanov,« je o razmerah v krajih, ki jih obiskujejo slovenski romarji, povedal pater Lavrih.

Zakaj so prav frančiškani tako navezani na Sveto deželo? Tam gojijo do njih veliko spoštovanje. »To ima zgodovinske korenine. Leta 1219, v času 5. križarske vojne, je Frančišek Asiški obiskal egiptovskega sultana Malika al-Kamila, da bi se dogovorila o miru. Premirja sicer nista dosegla, sta se pa veliko pogovarjala o pomenu vere. Sultan je bil presenečen, tako pravijo viri, ko ga je Frančišek pozdravil z arabskim pozdravom Salam alejkum – Mir s teboj. Muslimani so začeli po tem srečanju z ujetimi kristjani ravnati bolj človeško. Frančišku so zagotovili varno vrnitev v Italijo, sultan pa mu je podaril slonokoščeni rog, ki ga hrani muzej v Assisiju,« je povedal pater Peter Lavrih.