Nova stalna razstava v pritličju predstavlja zgodbo o Blejskem gradu, še pred nastankom grajskega kompleksa. / Foto: Nik Bertoncelj
Nova stalna razstava v pritličju predstavlja zgodbo o Blejskem gradu, še pred nastankom grajskega kompleksa. / Foto: Nik Bertoncelj
Stoji, stoji tam Blejski grad
Blejski grad, ena najbolj prepoznavnih in obiskanih turističnih točk v Sloveniji, je bogatejši za nov kulturni dragulj. Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled postavil prvi del nove stalne razstave z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad.
Bled – Nova postavitev pomeni tretjo stalno razstavo na gradu, potem ko je muzej prvo pripravil že leta 1957. Takrat je šlo za predstavitev grajskega ambienta brez originalnih predmetov iz samega gradu, ki je bil po vojni močno poškodovan. Leta 2008 je sledila druga stalna postavitev, usmerjena v zgodovino območja. Tokratna razstava pa je, kot je pojasnila vodja projekta Alenka Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije, hibrid med obema preteklima – spodnji del se posveča arheologiji in lokalni zgodovini, zgornji, ki bo zaživel prihodnje leto, pa bo prikazal vlogo gradu in grajskih osebnosti. »Sodobne muzeološke smernice priporočajo, da se stalna razstava menja vsakih pet do deset let, zato smo se odločili, da je že čas za novo postavitev. Po teh smernicah je obiskovalec v središču, kar pomeni, da razstava ni zgolj prikaz predmetov, temveč je doživetje,« je poudarila.
Idejni vodja razstave, arheolog dr. Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije, je razložil, da je Bled z okolico arheološko dobro raziskan, hrib je bil že od pozne prazgodovine ključno središče poselitve, njegova arheološka plastovitost pa omogoča zanimivo pripoved o razvoju človekovega bivanja na tem območju. Predmeti na razstavi obiskovalca vodijo od lova na velike sesalce do prvih kmetovalcev in železnodobnih rudosledcev. »Presenetljive so novosti v povezavi z zakladnimi najdbami pozne bronaste dobe, med katerimi so tudi najstarejši zlati predmeti z območja današnje Slovenije,« je povedal Laharnar.
Z razstavo se želijo približati najširšemu krogu obiskovalcev, od domačinov do turistov z različnih koncev sveta. Eden od zanimivejših elementov razstave je tudi digitalna postavitev, v kateri se obiskovalci s pomočjo umetne inteligence lahko »prelevijo« v zgodovinske like – Romanko, Gotinjo, Langobarda ali člana slovanske družine – ki so predstavljeni tudi v fizični obliki z lutkami.
Priprave na razstavo so trajale dve leti, fizična postavitev pa le tri mesece. Pred postavitvijo razstave so v Zavodu za kulturo Bled, ki upravlja grad, poskrbeli za celovito obnovo muzejske etaže. V začetku leta 2025 so potekala intenzivna obrtniška dela: obnovili so parket, posodobili električno napeljavo in ogrevalni sistem, uredili varnostno infrastrukturo ter sanirali in prebelili stene. Restavrirano je bilo tudi stavbno pohištvo, med drugim okna, vrata in polkna. Kot je pojasnila direktorica zavoda Lea Ferjan, pa so za obnovo odšteli 190.000 evrov.