Rutina tudi med počitnicami (3)

Poletne počitnice so že čez polovico in šolsko leto se hitro bliža. Počasi bo že prišel čas, ko se bo treba lotiti načrtovanja šolskih in obšolskih dejavnosti, tudi načrtovanja učenja. Specialna pedagoginja Barbara Burjek poudarja, da je slednje še posebno pri otrocih s posebnimi potrebami izrednega pomena.

Vzpostavitev koledarja

»V načrtovanje učenja naj bo vključen tudi otrok. Svetujem vzpostavitev koledarja, v katerega vpišemo ocenjevanja, da ima otrok občutek, koliko tednov ima še na voljo za učenje in kako naj si ga razporedi. Snovi za ocenjevanje je veliko in načrtovanje je veščina, ki človeku v življenju vedno pride prav. Vpišemo pa tudi prijetne stvari, ne samo ocenjevanja. Koledar naj bo otrokov prijatelj.«

Opaža, da se vsako leto ob začetku šolskega leta pokaže ista težava. Septembra učitelji pogosto ugotovijo, da morajo pomemben del snovi ponovno razložiti. »Veliko otrok se uči predvsem za ocenjevanje. Nekaj dni pred testom intenzivno predelujejo snov, po ocenjevanju pa velik del tega hitro pozabijo. Znanje ni bilo dovolj utrjeno. Učili so se predvsem za oceno, ne pa za razumevanje. Večkrat ko nekaj ponovimo, boljše imamo temelje in boljše je znanje,« pravi.

Koliko učenja je dovolj

Na vprašanje, koliko časa naj otrok vsak dan nameni učenju, pojasni, da preprostega odgovora ni. »Pri nevrotipičnem otroku bi rekla približno pol ure na dan za domačo nalogo in še 15 minut za kratek pregled snovi, ki jo je tisti dan obravnaval. Domača naloga mora služiti utrjevanju, ne pa temu, da otrok zanjo porabi dve uri, potem pa ga čaka še ponavljanje. Pri otrocih s posebnimi potrebami je zato še posebno pomemben konsenz vseh akterjev: učiteljev, staršev in otrok. Starši ne bi smeli prehitro umakniti podpore. Dobre učne navade, organizacijo in odgovornost gradimo od prvega razreda naprej. In ko otrok enkrat osvoji strategije učenja in rutino, je veliko bolj samostojen. Starš naj bo spremljevalec, delo pa naj opravi otrok. So pa tudi otroci, ob katerih morajo starši sedeti zelo dolgo, tudi še v višjih razredih osnovne šole. Po mojih izkušnjah so to predvsem otroci s splošnimi učnimi težavami. Ob tem pa vsem otrokom večkrat povem, da starši hodimo v službo, otroci pa v šolo. To ne pomeni večurnega sedenja za knjigami, ampak redno, umirjeno in načrtovano delo.«

Negativen vpliv stresa

Dodaja, da če otrok ne dela sproti, se snovi nabere veliko in posledično pride do stresa, ki je eden največjih negativnih dejavnikov, ki vpliva na učenje. »Ko je otrok pod velikim pritiskom, možgani preidejo v način preživetja – boj, beg ali zamrznitev. Pri številnih otrocih z učnimi težavami opažamo prav to. Ob tem se izključijo vse višje miselne funkcije in takrat pogojev za učinkovito učenje ni,« pojasnjuje.

Za konec se je znova vrnila k rutini. »To je tisto, kar otrokom daje občutek varnosti. Ni treba, da je vsak dan odmerjen do minute natančno, pomembno pa je, da otrok približno ve, kaj ga čaka. Rutino je treba vzdrževati tako v času šole kot med počitnicami. Ko se je navadi, postaja vse bolj samostojen. To pa je cilj vseh nas – staršev, učiteljev in otrok,« je zaključila.

(Konec)