Romanca, ki zadene vse prave note

Roman En ščepec ljubezni mlade avtorice Gaje Jarc je izšel v zbirki Cankarjeve založbe Razmerja, ki prinaša berljive žanrske knjige, ki za gladko tekočo zgodbo ne žrtvujejo leposlovnega dostojanstva. V njih se predstavljajo bolj ali manj uveljavljeni avtorji in avtorice, vsi z izvirnimi slovenskimi ljubezenskimi romani. Tako raznovrstnimi, kakor so različne ljubezni same.

Edina lastnost, ki si jo v romanu En ščepec ljubezni delita njegova avtorica in glavni lik, specializantka kirurgije Anja, je, da nobena od njiju ne zna prav dobro kuhati. Pa je mogoče imeti ljubezen, družino in kariero hkrati? »O tem se sprašuje Anja, specializantka kirurgije, ki si ambiciozno gradi kariero. Zaradi naporne in odgovorne službe je vedno pogosteje v živčni vojni z dolgoletnim fantom Urbanom, ki pa si želi življenje graditi na temeljih družine: sanja o hiši, otrocih in psu. Po hudem prepiru, v katerem Urban Anji očita, da ga po službi nikoli ne pričaka s kosilom, se Anja kljub odporu do kuhanja odloči, da bo izpilila svoje kulinarične veščine in mu dokazala, da zmore tudi to. Ko je slučajno udeležena v prometni nesreči, ki jo povzroči priznani mladi chef David, skuje genialen načrt: David se ji bo oddolžil tako, da ji bo en mesec kuhal kosila, s katerimi bo na svojo stran zopet pridobila Urbana. Zdi se, da ne more iti nič narobe, a David je šarmanten, sproščen in poleg kosil Anji zakuha tudi kup zabavnih dogodivščin in celo nepričakovanih čustev,« je vsebina knjige, povzeta v kolofonu.

Kot dodaja Gaja Jarc, se v svojem literarnem prvencu dotika družinskih, prijateljskih odnosov, a na lahko, toplo noto, ki vključuje tudi zabavne prigode. »Moj prvi navdih za vsebino knjige je bil dejansko povezan s kuhanjem. Glavni lik je odlična kirurginja, a potencialno slaba mama, ker ne zna kuhati. Kako torej naprej, ko je enkrat konec študija in se začnemo srečevati z večjo odgovornostjo, življenjskimi izzivi, uravnoteženjem doma, družine in službe. To se sliši zelo resno, kot da sem o tem že vse premislila, pa nisem. Še vedno je to lahkotna ljubezenska zgodba. Da ljudje knjigo preberejo, se zraven nasmejejo,« je povedala Gaja Jarc.

Edinstvena priložnost

»Pri Cankarjevi založbi so odprli razpis za Ustvarjalno delavnico ljubezenskega romana in sem se prijavila, ker sem imela nekaj več časa med svojim 'absolventom' in začetkom staža v zobozdravstvu. Mislila sem si, da če želim res kdaj napisati knjigo, moram najprej obiskati ustvarjalno delavnico, da se učim od ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Na natečaj sem poslala svoj koncept, prvih dvajset strani in bila izbrana. Vključena sem bila že v tretjo generacijo tega projekta, kar je bila edinstvena priložnost zame in za mojo zgodbo, da jo še izboljšam. Lani smo se od februarja do konca maja srečevali vsak četrtek na založbi v Ljubljani še z osmimi krasnimi pisci, kjer smo debatirali o konceptih, dialogih. Čudovita urednica, novinarka, pisateljica Lara Paukovič nas je vodila skozi to. Potem smo imeli do avgusta rok za oddajo rokopisov in en še en mesec smo čakali, kdo bo izbran. Septembra sem bila izbrana skupaj še s tremi drugimi avtorji, od takrat do nedavnega izida in predstavitve knjige v ljubljanskem Konzorciju pa so tekli še drugi postopki, kot sta urejanje, lektoriranje knjige,« je pojasnila Gaja Jarc.

Ljubezen do literature ni prišla čez noč

»Že ko sva bili s sestro dvojčico majhni, nama je mami zelo veliko brala. Ko sva začeli sami brati, v kranjski knjižnici ni bilo dovolj knjig za naju. Še ko je bila stara knjižnica, sva z Lano za vsako knjigo točno vedeli, na kateri polici je. Na morje smo tovorili eno potovalko samo knjig. Oči se nama je čudil, da ne bova v 14 dneh prebrali kar trideset knjig. Ja, trideset jih je moralo biti, da je bila izbira ... Brali sva neverjetno veliko.«

Gaja je začela pisati ob koncu gimnazije, na začetku študija. »To mi je bilo za sprostitev. Na začetku so bile to precej nepovezane zgodbe, nisem se prijavljala na natečaje. Potem sem začela pisati kratke zabavne zgodbe za sestro, ki me je poleg staršev najbolj spodbujala k pisanju.« Tudi k pisanju knjige. Lana je bila tudi tista, ki je prva prebrala Gajin rokopis.

Poklicno je dala prednost zobozdravstvu

Veliki ljubezni do literature navkljub se je Gaja Jarc odločila za študij dentalne medicine, sestra dvojčica pa za splošno medicino. Obe sta bili tudi zlati maturantki. »Nič drugega nisem našla, kar bi me poklicno bolj zanimalo. Že babi in dedi sta bila zobozdravnika. Rada imam delo z ljudmi, čeprav utegne biti to kdaj tudi naporno, a je vredno mojega truda. Pri delu si ne želim samo brati izvidov, ampak delati z rokami in zobozdravstvo ima to prednost. Tudi to je neke vrste umetnost.«

Gaja Jarc si je za pisanje vzela nekaj premora, ker se trenutno bolj posveča poklicni karieri. In kuhanju, kot je smeje dodala. Bere še vedno veliko, tudi slovenske avtorje, in skoraj zagotovo roman En ščepec ljubezni ni njeno zadnje literarno delo ...